To prelomnico v svoji zunanji politiki je Wilson opisal z besedami, da vojna predstavlja rušenje temeljev zahodne civilizacije in da imajo ZDA moralno dolžnost postaviti se v bran ohranitvi teh temeljev. Svoja stališča je predstavil v 14 točkah, med katerimi je tudi pravica do samoodločbe narodov. Zaradi tega je v državah vzhodnega dela Evrope postal domala narodni heroj. Potem ko je oktobra 1919 utrpel hudo možgansko kap, je soproga Edith Wilson njegovo omejeno zmožnost opravljanja predsedniške funkcije sprva uspešno skrivala in bila tako nekakšna de facto predsednica Združenih držav vse do volitev naslednje leto, tudi zato, ker ameriška ustava ni predvidevala mehanizmov odstavitve predsednika. Tri leta po izselitvi iz Bele hiše je umrl v 69. letu starosti.

Wilson na smrtni postelji

Washington, 2. februarja, s. Danes zjutraj izdani buletin o zdravstvenem stanju bivšega predsednika Wilsona se glasi: Wilson je preživel današnjo noč zelo nemirno. Moči mu pešajo. Stanje se je katastrofalno poslabšalo. Bolnik je padel v agonijo.

London, 2. februarja, j. Po zadnjih Reuterjevih vesteh iz Washingtona, je vsako uro pričakovati smrt bivšega predsednika Združenih držav W. Wilsona. Zdravniki so izgubili upanje za okrevanje. (...)

Jutro, 3. februarja 1924

Woodrow Wilson mrtev

Washington, 4. februarja, z. Po izjavah zdravnikov je Wilson umrl na arterijosklerozi. Smrtna borba je trajala cele tri dni. Bolnik je silno trpel in ni mogel niti govoriti niti jesti. 13 ur pred smrtjo je padel v agonijo, iz katere se ni več prebudil. Predsednik Coolidge je takoj, ko je zaznal o Wilsonovi smrti, odredil, da se Wilsonu priredi časten pogreb na državne stroške s sodelovanjem vojske in mornarice. Izdal je posebno poslanico ameriškemu narodu, v kateri povdarja, med drugim, da je Wilson povedel Ameriko v vojno z idealizmom, ki ga ni nikoli zapustil. Tako je zagotovil Ameriki izredno važen vpliv na zgodovino vsega sveta. Obenem je zboljšal javno mnenje sveta o Ameriki.

SOŽALJE NAŠEGA KRALJA IN VLADE.

Beograd, 4. februarja, r. Povodom smrti Woodrowa Wilsona je kralj brzojavno izrazil sožalje vdovi Wilsonovi, tudi Pašič je poslal sožalno brzojavko v imenu vlade.

ODMEVI V ČASOPISJU.

Pariz, 4. februarja. Pariško časopisje posvetuje bivšemu predsedniku Združenih držav Woodrowu Wilsonu vznešene besede. Listi poudarjajo predvsem, da je Wilson postavil v ospredje poravnavo krivice, ki se je Franciji zgodila leta 1871. s tem, da ji je bila odvzeta Alzacija Lorena. Večina listov je prepričana, da so bodo nade Wilsona v bodočnosti izpolnile.

Jutro, 5. februarja 1924

† Woodrow Wilson

Washington, 4. febr. (Izv.) Wilson je umrl dne 3. februarja ob 11. uri 15 minut (amerikanski čas). V jutranjih urah mu je začelo pešati srce, nakar je bolnik izgubil zavest. Wilson je že dolgo bolehal na zvapnenju žil, vsled česar je tudi deloma ohromel. (...) Bil je prosvetljena in etično poglobljena osebnost, ki mu je v tem oziru mogoče postaviti ob stran le malokatero drugo iz novejše zgodovine, – morebiti Gladstona, ki mu je po ideologiji zelo soroden. (…)

Znane Wilsonove točke in Leninova propaganda proti svetovni vojni sta časovno zelo blizu skupaj, bistvena razlika pa je v tem, da je ruski revolucijonar spremenil bitko na fronti proti Nemčiji v državljansko vojno doma, dočim je Wilson v svrho dosege miru smatral za potrebno, da se porazi Nemčija, oziroma Viljemov imperializem, nato pa solidarno z vsemi narodi, ki bi uredili svoje države demokratično, zasigura trajen mir potom svetovne narodne lige, brez revolucije stanu proti stanu. Res da je Amerika z vstopom v vojno veliko zaslužila in postala gospodarsko najmočnejša država sveta, toda Wilsona je vseskozi vodila ideja pravičnosti, ki naj bi se vstalila po zmagi nad imperializmom centralnih držav.

Posebno velike so zasluge rajnega predsednika za osvobojenje avstrijskih Slovanov. Pod vplivom njegovih poslanic se je sredi divjanja svetovne vojne razvil pri nas mogočen osvobodilni pokret in kako je cesar Karel, primoran po moralnih in fizičnih uspehih Wilsonove akcije, moral – prepozno seveda – priznati narodom monarhije pravico samoodločbe, je še v živem spominu.

Med mirovno konferenco se je Wilson najbolj izmed vseh državnikov antante zavzel za naše narodne zahteve. Posebno se je upiral pohlepnosti Italije in v tem oziru do konca ni niti za las odnehal. Začrtal je takozvano Wilsonovo črto, po kateri bi bili dobili Idrijo, Postojno, Snežnik in železnico do Reke, da niso tega preprečile druge neugodne okoliščine. (...)

Slovenec, 5. februarja 1924

SKROMEN WILSONOV POGREB.

Newyork, 5. februarja. Jutri je določen pogreb Wilsonov. Pogreb bo zelo skromen, ker je Wilson ponovnokrat izrazil svoji ženi željo, da ga naj pokopljejo kot priprostega ameriškega državljana ter da odklanja vse pogrebne ceremonije in svečanosti.

Slovenski narod, 7. februarja 1924