Novelo zakona o Kobilarni Lipica, ki nima vizije, kaj vlada hoče s svojo kobilarno, so včeraj v državnozborskem odboru za kmetijstvo brez razprave podprli tudi poslanci opozicijske SDS. In bolje je, da so molčali, saj je bilo treba zakon spreminjati zaradi njihove vlade, ki je leta 2007 ustanovila gospodarsko družbo Lipica Turizem (LT), da bi skrbela za gostinsko-turistično dejavnost v Lipici. Toda namesto blišča je danes tam še večja beda kot pred sedmimi leti, in ker se mora javni zavod Kobilarna Lipica znebiti svoje finančne naložbe – družbe Lipica Turizem (LT) – jo mora najkasneje do konca tega leta prodati, likvidirati ali razglasiti njen stečaj. Kaj bo z zaposlenimi, poslancem očitno ni mar.
Kaj, če najemnika ne bo?
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), ki je pristojno za Lipico, mora pred izbrisom LT poiskati najemnika gostinsko-turistične dejavnosti. »In kaj bo s turizmom, če najemnika do takrat ne bo?« se sprašuje vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak. Tudi Jerko Čehovin, poslanec PS in dolgoletni direktor turizma v Postojnski jami, se boji, da bo lipiški turizem konec leta zaradi tega ugasnil. Zato bo še razmislil, ali bo takšen zakon o KL na plenarnem zasedanju državnega zbora podprl. Ne strinja se namreč niti s tistimi, ki bi gostinsko-turistične objekte v Lipici dali v dolgoročni najem, še manj s tistimi, ki bi oddali v najem tudi kobilarniško ponudbo.
Javna skrivnost je namreč, da je novela zakona o Kobilarni Lipica pisana na kožo podjetju Postojnska jama, ki upravlja našo največjo podzemno znamenitost. Da ga Lipica zelo zanima, njen prvi mož Marjan Batagelj ne skriva, vendar kot koncesionarja, ne kot morebitnega najemnika. »Vedno sem imel eno oko na Lipici, ker gre za potencial. V Postojnski jami je koncesija zelo natančno predpisana. Mi smo najuspešnejše turistično podjetje v državi in ne vidim razloga, zakaj ne bi bila z zelo jasnimi pravili upravljanja uspešna tudi Lipica,« je za naš časopis nedavno dejal Batagelj.
Blišč in razpadajoči hotel
Na to, da bi lahko Batagelj prevzel tudi upravljanje Lipice, je včeraj namignil poslanec SD Mirko Brulc. »Dobro izkušnjo imamo s Postojnsko jamo, ki je v zasebnem upravljanju,« meni Brulc, a se Čehovin z njim ne strinja. »Iz te moke ne bo kruha. Postojnska jama bi Lipico upravljala samo v primeru, da bi ji prepustili tudi osnovno dejavnost, torej kobilarno. Tega ji pa jaz ne bi dal. Na primeru Postojnske jame se je pokazalo, da javno-zasebno partnerstvo ne deluje v redu. Postala je zaprt prostor, nekakšen geto. Ni sodelovanja z mestom, ni povezanosti z drugimi ponudniki turizma. Pri jami imamo razpadajoč hotel, a nihče ne pove, kaj se bo zgodilo z njim, po drugi strani se postavljamo z nekim bliščem,« je kritičen Čehovin, ki Lipice nikakor ne bi dal nikomur v koncesijo. Tudi v najem ne. Sam zagovarja franšizni sistem, da bi lahko nosilec osnovne dejavnosti, torej Kobilarna Lipica, vplival tudi na morebitne vlagatelje v hotele in restavracije, če bi ti prišli v Lipico. A Čehovin meni, da bo te brez mednarodnega razpisa težko pritegniti.
Pripravljalci novele zakona o Kobilarni Lipica bi se lahko kaj naučili tudi iz izkušenj konkurenčne avstrijske kobilarne lipicancev v Pibru. A je vprašanje, ali se je kdo od njih pozanimal, kako je tam. Direktor Pibra Erwin Klissenbauer je avgusta lani v pogovoru za Dnevnikov Objektiv namreč povedal, da pri njih tako kobilarno kot tudi gostinsko-turistično podjetje upravlja enovita gospodarska družba, ki je v stoodstotni lasti države. »Ustanovili smo družbo, katere lastnik je sicer še vedno država, hkrati pa je družba samostojna, ima direktorja s petletnim mandatom in nadzorni svet, ki ga nadzoruje. Ravno ta kombinacija, država ostane lastnik v sicer samostojni družbi, nam je pomagala, da se lahko izognemo pomanjkljivostim in napakam, ki so se dogajale v preteklosti. Po drugi strani menim, še posebej ko gre za kulturne dobrine, da ni dobro, če se jih povsem privatizira. Zagotovo ne bi bilo dobro, če bi bila kobilarna Piber ali Španska jahalna šola v lasti nekega zasebnika ali podjetja,« je dejal Klissenbauer. In dodal, da turistične dejavnosti v Pibru ne bodo izločili v samostojno družbo. »To ne bi imelo nobenega smisla, celo kavarno raje vodimo sami. Prej smo prostore oddajali različnim najemnikom, kakovost storitev je nihala, mi pa nikdar nismo bili gotovi, ali bomo dobili najemnino ali ne. Zdaj že dve leti kavarno vodimo sami, gostje se ne pritožujejo več, pa tudi prihodki so v redu.«
Poslanke in poslanci, ministrice in ministri, od Ljubljane do Pibra je vsega 222 kilometrov!