Nezadovoljna s pozivom žensk na uradno nepriznano metodo za pregledovanje dojk je tudi Mojca Senčar, ki v imenu Europa Donne publicistko javno sprašuje, v čigavem interesu vabi slovenske ženske na breastscan, kjer je storitev plačljiva in stroški pregleda predstavljajo hudo finančno breme za mnoge slovenske ženske. Europa Donna se namreč bori za enakopravno obravnavo vseh žensk in to pri odkrivanju, zdravljenju in celostni rehabilitaciji v okviru javnega zdravstva in strogo po evropskih strokovnih smernicah, še navaja Senčarjeva.
Piše, kot bi pisala prijateljicam...
Manca Košir, ki ima za sabo tudi še svež in kot pravi lep dogodek na Onkološkem inštitutu, odgovarja, da je omenjeno pismo napisala zaradi čudovite osebne izkušnje, »kot napišem mnogo takih pisem svojim prijateljicam in prijateljem v navdih. Kdor govori o denarju kot Mojca Senčar, ima v mislih denar. Jaz imam v mislih čarnost življenja, ki se mi nenehno dogaja. O tem redno poročam, ko pišem o krasnih ljudeh, knjigah, dogodkih, kamor sodi tudi nežen pregled z metodo breastscan v ordinaciji Mogy. Lep dogodek pa je bil tudi pregled dojk na Onkološkem inštitutu minuli četrtek, kamor sva prišli s prijateljico po nasvetu pregledovalke z metodo breastscan. Pri meni je izrazila sum ciste, pri prijateljici v kvadrantu ene dojke pomembno spremembo, ki jo je treba takoj preveriti z mamografijo. In sva šli na Onkološki inštitut. Povedali sva za sum in bili prijazno pregledani. Punktirali so mi cisto, prijateljici ugotovili benigno bulico. Izvida za obe sta v redu. A morda že čez nekaj mesecev ne bi bila, če ne bi šli prej na pregled,« je še povedala.
Program Dora je brezplačen
V zanesljivejši državni presejalni program DORA, v sklopu katerega je bilo lani pregledanih 25.694 žensk, pojasnjuje Senčarjeva, naj bi bile vključene vse ženske brez znakov bolezni med 50. in 69. letom starosti, in to na vsaki dve leti. Kjer program še ni zaživel, imajo ženske pravico do mamografije na napotnico in to brezplačno, še poudarja sogovornica: »Same se morajo odločiti, ali bodo verjele strokovnjakom in nam ali komu drugemu.«
»Rezultati preiskav so nezanesljivi!«
Metoda breastscan, ki jo podjetje Mogy propagira že vrsto let in o kateri je bilo v javnosti že mnogo polemik, po svojih zmožnostih ne dosega uveljavljenih metod pregledovanja dojk, opozarja prof. dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor OI. »Rezultati preiskav so nezanesljivi in vodijo k lažnemu občutku varnosti pregledanih žensk. Strokovnjaki Onkološkega inštituta jo zato ženskam odsvetujemo.«
Od zadnje polemike v javnosti o tej metodi OI od podjetja Mogy ni pridobil nobenih novih dokazov o uporabnosti te metode, niti se v tem času metoda ni pojavila v katerih koli strokovnih smernicah v svetu. Kljub temu to podjetje obljublja ženskam nedokazane lastnosti metode, kot so: odkrivanje raka v predklinični fazi, odkrivanje predrakavih sprememb, življenje brez strahu po opravljeni preiskavi itn. S temi informacijami zavajajo ženske in jih napeljujejo k samoplačniški preiskavi, še opozarja in dodaja, da so njihove izkušnje z bolnicami, ki so jih pridobili na OI in so tudi bile na tej metodi, slabe in dokumentirane. »Pot do novosti v medicini so dobre klinične raziskave, ponovljivi rezultati in nato še dolga in mukotrpna klinična preverjanja – vse to tej metodi manjka.«
Čudežev v medicini pač ni
Gospodu Zrimšku so že pred leti predlagali, naj ubere za stroko in znanost uveljavljeno pot: »Pripravi naj protokol raziskave in ga predloži na ustrezne komisije. Če bo protokol prešel vse zahteve varnega preizkušanja in bo zagotovljeno tudi financiranje raziskave, pa ni razloga, da je ne opravimo,« pravi dr. Žgajnar, ki v uspešnost te metode sicer ne verjame, saj je, kot pravi, propadlo tudi že več podobnih. Se pa, nadaljuje, še vedno čudi tudi publiciteti in naklonjenosti medijev tej alternativni metodi. »Čudežev v medicini pač ni, pa če je zgodba še tako všečna – vsem izumiteljem zunaj sistema, zdravilcem in drugim priporočam samo eno – klinično preverjanje metode,« še enkrat poudari.
Kaj pa množica drugih nepreverjenih metod?
Z onkologi se strinja, da gre za v Sloveniji nepreverjeno metodo, saj to ves čas navajajo tudi sami, je pa žalostno, nadaljuje Ivan Zrimšek, da so se z njimi doslej »strokovno« srečali le prek medijev, kar je tudi slovenska posebnost. Dodaja, da se v Sloveniji oglašuje veliko nepreverjenih metod, tudi diagnosticiranja in celo zdravljenja raka, a zaradi njih še nikoli ni zasledil opozoril onkologov. Tudi vprašanje Senčarjeve, zakaj nekdo nekaj napiše, se mu ne zdi na mestu, saj je Koširjeva zapisala le svoje izkušnje in priporočilo. Še zlasti pa ga moti nenehno sklicevanje na denar in samoplačništvo in na drugi strani lažen vtis, da je pregled z mamografijo brezplačen, čeprav ga posredno drago plačujemo prek zavarovanja. Dodaja, da so v ZDA že leta 2004 na osnovi kliničnih raziskav na več kot 2000 pacientkah potrdili (izdaja FDA) metodo breastscan IR, ki dopolnjuje in ne zamenjuje ostalih metod – mamografije in ultrazvoka, ki temeljita na drugem fizikalnem principu. Po njegovih besedah naj bi bile tudi raziskave na petih največjih onkoloških klinikah v Moskvi uspešne, saj so zaradi njih metodo priznali in objavili rezultate.
Kar zadeva pripravo protokolov, pa se Zrimšek zaveda, da to presega znanje inovatorja. Meni, da naj bi take protokole pripravili strokovnjaki inštituta, kjer bi izvajali raziskavo, in dodaja, da stane njihova preiskava 70 evrov, ponovni pregled, običajno čez leto ali dve, pol manj. Okoli tretjino preiskav, za katere ocenjujejo, da koristijo evaluaciji njihove metode, opravijo brezplačno. »Število strank je skromno, prihodek od pregledov ne zadostuje niti za nadaljnji razvoj metode, tako da ga že ves čas pokrivam iz drugih virov,« še pravi Zrimšek in doda, da je polovica pacientk mlajših od 45 let, saj za njih poleg samopregledovanja ni druge preventivne metode. »Pacientke, pri katerih ugotovimo spremembe, pa pošljemo na nadaljnje preglede – to je tudi naš osnovni namen.«