Pravljična zimska pokrajina, posejana z lesketajočimi se drevesi fantastičnih podob, je delovala kot balzam na rane številnih naveličancev (pre)tople zime. A pravljica je kmalu postala nočna mora... Glasnim pokom lesa, ki so sprva plašili predvsem gozdne prebivalce, se je v duetu pridružil kovinski zven sesedanja daljnovodov. Električni mrk je v temo zavil velik del Slovenije.
»V okolici Slovenske Bistrice smo ostali brez elektrike v nedeljo,« je dejal vodja šole preživetja Tomaž Polanec, ki ga prekinitev električnega toka ni zmedla. »Poslušal sem poročila. Če si pripravljen, potem ni šoka.« Težava je seveda ta, da velika večina na električni mrk ni bila pripravljena. Prav hecno, tako radi brskamo po spletu in zremo v televizijske zaslone, kjer se pogosto srečujemo z novicami o vremenskih ujmah, vendar vselej mislimo, da se to nam ne bo pripetilo. Čeprav bi lahko rekli, da »po žledu zvoniti je prepozno«, nadaljujemo z nekaj nasveti, ki lahko pomagajo pri reševanju težav ob izpadu električnega toka.
Previdno z zalogami
Ob električnem mrku je ključno ohraniti mirno glavo, zagotoviti toploto, vodo, hrano in svetlobo. Največ težav pri tem imajo gospodinjstva, ki so povsem odvisna od električne energije. Polanec takšnim svetuje premik k prijateljem, sorodnikom ali sosedom, ki imajo alternativni vir ogrevanja. To je zagotovo bolje kot na lastno pest »nekaj čarati doma«. Če te možnosti ni, je najbolje ostati doma ter čim manj zračiti in odpirati vrata, saj s tem uhaja tudi toplota. Oblecite se in zadržujte se v enem prostoru, tudi ljudje namreč oddajamo toploto. Pri osvetljevanju in tudi ohranjanju toplote pomagajo sveče ali mali prenosni plinski kuhalnik. Slednji pride še kako prav pri pripravi hrane. Polanec sicer priporoča, da ima vsak dom nekaj zalog energijsko bogate hrane, ki je ni treba termično obdelati. »Včasih se smejimo Američanom, ki v pripravi na vremenske ujme oblegajo trgovska središča in kupujejo vojaško hrano, vendar je tudi ta lahko dobra alternativa,« pravi. Ko ni elektrike, je treba računati tudi na to, da lahko zmanjka vode, saj nekateri sistemi odpovejo. Zato si je priporočljivo narediti zalogo vode, dokler ta še priteče iz vodovodne pipe, in z njo napolniti vedra, posode...
Na splošno so zaloge lahko zelo dragocene. Če se pri hiši uporablja plin, je smiselno imeti rezervno jeklenko, ob električnem mrku se bo poraba namreč povečala. Enako velja za gorivo. Agregat naj se uporablja racionalno, naj ne bo prižgan samo zato, da bo delovala hladilna skrinja. Prav tako se ne pripeljite domov »na rezervi«. Potem ste ujeti. Manjši bencinski servisi marsikje po Sloveniji včeraj niso delali, zato so mnogi ljudje ostali brez goriva in plina. Vedno je pametno imeti na zalogi nekaj gotovine, ob električnem mrku nič ne pomaga, tudi če je na tekočem računu 10.000 evrov. Koristen pripomoček je tudi baterija na dinamo ali pa radio, ki dela po enakem principu, saj se baterije hitro izpraznijo, ni pa dobro biti povsem odrezan od novic in sveta.
Odvisniki od elektrike
Dognanja velikanov svojega časa, očeta žarnice Thomasa Edisona, izumitelja telefona Alexandra Grahama Bella in »našega« Nikole Tesle, ki je izumil sistem napajanja z izmeničnim tokom, so pomagala zagnati drugo industrijsko revolucijo. Vse od tedaj se človeštvo čedalje bolj zanaša na moč in možnosti, ki jih ponuja električna energija. Danes si mnogi ne morejo predstavljati dneva že brez spleta in žepa, obteženega s pametnim telefonom, prek katerega zbirajo všečke in sledilce na družbenih omrežjih. Zadovoljitev potreb po svetlobi, toploti, vodi pa je že davno tega postala samoumevna.
»Iznajdba električne energije je močno olajšala naše življenje, a nas je tudi polenila,« je prepričan Polanec. Od električne energije smo odvisni, vendar se tega običajno zavemo prepozno. Polanec zato meni, da bi moral »vsak človek za en konec tedna izklopiti elektriko, da vidi, kaj vse tedaj resnično pogreša, in se nauči primernega odziva v takšnem položaju.«
Če je to naredilo nekaj njegovih tečajnikov, večina Slovencev o tem problemu ni razmišljala. Zimske razmere in strah pred temo ter mrazom so mnoge prignali v trgovska središča, kjer so kupovali vse od prenosnih plinskih peči, lesa, snežnih frez do baterijskih svetil. Dobesedno razgrabili pa so prenosne agregate. Menda je ostalo samo še nekaj tistih v najdražji izvedbi za 1400 evrov. Cene prenosnih agregatov, ki pretvarjajo gorivo v električno energijo, se sicer gibljejo od približno 100 evrov navzgor.
V Merkurju so zaloge praktično razprodali, novo pošiljko pričakujejo sredi tedna. Pregorevali pa so telefoni tudi v centrih Baumax in Bauhaus, kjer so razprodali vse agregate, vendar že dobavljajo nove. A pozor, agregati niso primerni za uporabo v zaprtih prostorih, saj se ob izgorevanju goriva sprošča smrtno nevaren plin ogljikov monoksid. Kar nekaj ljudi je moralo zaradi zastrupitve že poiskati zdravniško pomoč. Upajmo, da jih bo do konca električnega mrka čim manj.