Prvakinje Evrope iz leta 2011 so bile favoritinje glede na Krimove igralske in denarne težave.

Verjele smo vase in to, da jih lahko premagamo. Najpomembneje je bilo, da preprečimo njihovo najmočnejše orožje – (pol)protinapad, ki je najhitrejši v Evropi. To nam je v celoti uspelo, saj je Larvik v 60 minutah izpeljal le dva protinapada, po enega v vsakem polčasu. Soigralke v obrambi so igrale zelo dobro in mi precej olajšale delo, čeprav je bilo tudi nekaj napak, a to je normalno. Na prejšnjih tekmah so nas pokopale lastne neumnosti v igri, tokrat pa so dekleta odigrala v napadu zrelo, pametno, potrpežljivo, disciplinirano in odgovorno, kar se nam je obrestovalo. Larvik je verjetno pričakoval, da so nas težave v zadnjem času dotolkle, poleg tega pa je tudi računal, da ne bomo vseh šestdeset minut zdržale v tako ostrem ritmu igre. A se je pokazalo, da smo kondicijsko zelo dobro pripravljene in da lahko zdržimo takšen ritem igre, čeprav nas je nekaj manj kot pred časom.

Tudi vi ste imeli svoj dan, saj ste v prvem polčasu zbrali osem obramb, v drugem pa kar dvanajst.

Seveda, a brez pomoči soigralk v obrambi ne bi šlo. Recept za moje obrambe? Mogoče testeninski tris, ki sem ga jedla za kosilo na dan tekme (smeh). Najprej sem pojedla vrhunsko koruzno juho, nato pa njoke s tartufi, rezance z gamberi in zelenjavno rižoto. Ampak ključna sestavina za moje dobre obrambe je bil zagotovo počitek po kosilu (smeh).

Še večji polom Larvika je preprečila nekdanja Krimova vratarka Cecilie Leganger, ki je zbrala 18 obramb.

Legangerjeva je odlična vratarka. Vrnila se je po poškodbi in znova potrdila svojo kakovost. Tisto sezono, ko je bila ona na Krimu, mene ni bilo. Prav takrat, ko je Legangerjeva prihajala, so me pravzaprav nagnali iz kluba.

Koliko vsi negativni dogodki v klubu in okoli njega vplivajo na igralke?

Seveda nobeni igralki ni vseeno, kaj se dogaja. Vsaka negativna stvar ti pač pride v glavo in vpliva na podzavest. Ampak dekleta smo dovolj stara in zrela, da se zavedamo, zakaj smo na Krimu, kaj so naše naloge in cilji. Težave se dogajajo, a potrebno je le biti pameten in iz tega ne delati prevelike scene, cirkusa. Tudi ko je bil denar, so bile težave. A nikoli jih igralke nismo imele med seboj, vedno smo se družile, pomagale druga drugi, v garderobi in zunaj nje je venomer dobro vzdušje. Po zmagi proti Larviku bo zanesljivo še boljše.

Z zmago proti Norvežankam se je tako vam kot soigralkam odvalil velik kamen od srca.

Zagotovo. Želele smo zmagati in pokazati vsem, ki so dvomili o nas, da še vedno znamo igrati rokomet in da smo še vedno kakovostna ekipa. Sočasno smo nestrpno čakale na obračun z Larvikom, kajti dva meseca nismo odigrale resne tekme niti na klubski ravni niti na reprezentančni, saj se Slovenija ni uvrstila na decembrsko SP v Srbiji. Zato nismo natančno vedele, v kakšni formi smo. Proti Norvežankam smo pokazale in dokazale, da znamo biti prave tudi takrat, ko je težko, in da lahko spet nekaj dosežemo v Evropi.

Ali vas je presenetilo, da je na prvi tekmi v Krimovi skupini Györ doma le remiziral z Budućnostjo (23:23)?

Da in ne. Glede na to, da so Madžarke prvakinje Evrope in da so igrale doma, je delitev točk presenečenje. A po drugi strani so vse štiri ekipe v skupini zelo kakovostne in vsaka lahko premaga vsako, zato bo v nadaljevanju še zanimivo in vroče. Drži, da je remi v Györu voda na naš mlin, a to še ničesar ne pomeni. Za nami je šele prvi krog, vsako ekipo pa čaka še pet težkih tekem v skupini in vse je še mogoče.

Nekatere igralke so že zapustile Krim, nekatere naj bi ga po sezoni. Ali tudi vi razmišljate o odhodu?

Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Mogoče bom branila še deset let, mogoče pa bom že jutri končala kariero. No, če bodo v klubu želeli, da ostanem, bom to rade volje storila.