Za Evropsko unijo se je začelo novo proračunsko obdobje 2014–2020. Med drugim to pomeni, da je aktualen program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, v sklopu katerega bo že v prvi polovici marca razpis za spodbujanje raziskav in razvoja malih in srednjih podjetij. Vsake tri mesece bodo razdelili 25 milijonov evrov, posamezno podjetje pa lahko za dveletne projekte prejme od pol milijona do 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.

»Glede na to, da v Sloveniji s ključnimi dokumenti, ki so podlaga za črpanje evropskega denarja, zamujamo, naj podjetja preverijo, kaj vse jim ponuja Bruselj. Naša želja je, da slovenska podjetja spodbudimo, da razmišljajo čim bolj globalno. Mednarodna povezanost lahko prinese veliko dobrega. Če tega ne poizkusiš, sploh ne veš, kaj zamujaš. Zato rada izpostavim primer podjetja M Sora, d. o. o., ki je zaprosilo in tudi dobilo nepovratna evropska sredstva. V Bruslju so jih opazili, njihovi sodelavci pa zdaj hodijo na nekaj mesecev v Bruselj, kjer skupaj pripravljajo evropsko zakonodajo za okna. Kaj si sploh lahko želiš boljšega?«

Denar tudi za zagonska podjetja

Tako pripoveduje Kristina Kočet, direktorica podjetja Tiko Pro, ki z individualnim pristopom za podjetja raziskuje, predlaga in izvaja aktivnosti na področju razpisov. Januarja se je tedaj še sedemčlanski ekipi pridružil sodelavec, ki sicer dela v Bruslju in evropske razpise zato zelo dobro pozna, kar jim bistveno olajšuje delo. »V Sloveniji krovni dokumenti zamujajo, zaradi česar razpisov sploh še ni, saj ministrstva nimajo jasnih navodil, kaj bodo podpirala. Sicer pa gre pričakovati, da bodo slovenski razpisi za mala in srednja podjetja tako kot do zdaj podpirali določene sejme in tudi individualne nastope podjetij na sejmih, raziskave trga, Slovenski podjetniški sklad bo imel tudi letos kredite, denar bo tudi za srednja podjetja, ki bodo postavila svoja odcepljena podjetja, torej zagonska podjetja znotraj svoje proizvodnje. Nepovratni denar bo tudi za urejanje kotlovnic na lesno biomaso, zadnji rok za prijavo je marec.«

Evropa je torej že odprla Obzorje 2020, kjer je do leta 2020 v EU za znanost dostopnih osemdeset milijard evrov. V okviru tega velikega razpisa so podrazpisi in eden od njih je razpis za spodbujanje malih in srednjih podjetij, ki se odpre prvi ali drugi teden marca. Podjetja bodo dobila denar za raziskave in razvoj, in sicer za dveletne projekte, subvencionirali jim bodo do 70 odstotkov vrednosti projekta.

»Dobra stran tega razpisa je, da se nanj podjetju ni treba prijaviti skupaj s še šestimi ali celo sedmimi parterji, kot to ponavadi zahtevajo, pač pa se na razpis lahko podjetja prijavijo sama, mi pa jim priporočamo, da se prijavijo z vsaj enim tujim partnerjem. Bruselj namreč podpira sodelovanje in četudi v razpisu to ni izrecna želja, bodo bolj pozorni na projekte, ki povezovanje spodbujajo.«

Podjetja težko sama sledijo vsem razpisom

Podjetja slovenske razpise morebiti še uspejo redno spremljati, evropske, ki jih objavljajo v evropske uradnem listi, pa težje, saj jih je več kot 180 na leto. »Če podjetje zaupa pripravo na kandidaturo za razpis specializiranemu podjetju, prihrani vsaj polovico časa,« ocenjuje Kristina Kočet.

V Tiko Pro so pripravili standarde za prijavo na razpis, ki predvidevajo, kaj vse mora zajemati poslovni načrt podjetja in kaj posamezna dokumentacija, ki jo oddajajo. S storitvijo Tiko Pro 360 pa so se podjetjem še bolj približali, saj upoštevajo specifičnosti vsakega podjetja posebej. Podjetjem tako omogočajo individualni pristop s pomočjo osebnega asistenta za pridobitev nepovratnih sredstev.

Podporo pa ponujajo tudi podjetjem, ki se na razpise prijavljajo sama, saj je po prijavi treba ves čas spremljati tudi, v kateri fazi je razpis. »Če je za to na primer zadolžen nekdo iz marketinga, ki mu razpisi niso osnovna dejavnost, lahko zaradi obilice drugih obveznosti kaj spregleda. Poleg tega je ena ura tega človeka, ki išče potrebne informacije, dražja kot naša storitev. Za podjetje je ceneje, če najame zunanjega strokovnjaka, da jim pomaga, saj jim je ta na primer na voljo tudi za nasvete. V primeru, da podjetju razpis pripravimo mi, se že pred razpisom seznanimo s smernicami razpisa in tako lahko podjetje nanj pravočasno pripravimo.«

Hrvaški model

Gazele pravijo, da je Slovenija enostavno prepočasna za njihove razvojne potrebe in hkrati trdijo, da je Hrvaška bistveno bolj uspešna tudi pri razpisih. Kristina Kočet temu pritrjuje, saj so Hrvati ustanovili Agencijo za evropske sklade, ki skrbi, da so vsi evropski razpisi prevedeni v hrvaščino, da ves čas pripravljajo delavnice in seminarje in zagotavljajo dobro obveščenost.

Poleg tega imajo izdelan sistem za pripravo nacionalnih razpisov, s katerimi podprejo tisto, kar gospodarstvo tedaj najbolj potrebuje. »Pred večjim razpisom poskrbijo za predobjavo razpisa, da dobijo celovitejšo sliko, kaj podjetja res želijo. Vsako zainteresirano podjetje na petih straneh predstavi svoje projekte s ključnimi informacijami – za kakšen projekt gre in koliko ljudi bo podjetje na novo zaposlilo. Ves postopek in pregledovanje projektov sicer vzame precej časa, a nato objavijo razpis, ki je res koristen. Vsi razpisi sicer ne potekajo tako, vendar pa odgovorni s podjetji oziroma širšo javnostjo zelo dobro komunicirajo. Hrvati se zelo trudijo tudi s pripravo informativnih dni, ki jih tudi posnamejo in dajo na youtube, da si jih lahko tudi podjetja, ki jim ni uspelo priti na predstavitev, ogledajo. V Sloveniji pa smo kot v kameni dobi.«

Pa ne le to. Hrvaški razpisi so tudi bolj življenjski. »Nedavno so objavili razpis za sofinanciranje novogradenj, saj so morali s črpanjem pohiteti. Zainteresirani se lahko na razpis prijavijo do februarja, vendar pa imajo hkrati možnost, da gradbeno dovoljenje oddajo šele aprila. Kaj takega bi bilo pri nas povsem nemogoče. Niti pogovor v tej smeri, da bi vlagateljem pomagali na tak način, ni mogoč. Slovenska država bi lahko postavljala bolj realne zahteve in se pogosteje pogovarjala s podjetji ter jim prisluhnila, kje so ključni problemi,« razmišlja Kristina Kočet.

Verjame, da bi se razmere tudi na področju črpanja sredstev v Sloveniji lahko bistveno izboljšale. Sami so sicer v rednem stiku z operativci na ministrstvih, vendar pa so problem njihovi nadrejeni, ki se ves čas menjavajo. Ko se zamenja vlada, se zamenja skoraj ves ključni strokovni kader. »Zamenjave so pripeljale do tega, da so na teh mestih nestrokovni ljudje. To bi moralo biti dolgoročno delovno mesto. Z leti namreč pridobiš več izkušenj in si boljši, zato bi morali te ljudi na teh strokovnih mestih zadržati. To ne bi smelo biti delo politikov, pač pa delo strokovnjakov, ki mora biti opravljeno v prid gospodarstvu, saj prav gospodarstvo hrani vso državo.«