»Smeti nekaterih ljudi so za druge zlato,« je minulo sredo v uvodnem nagovoru ob odprtju enega od osrednjih svetovnih dogodkov za intermedijsko umetnost, festivala Transmediale v Berlinu, z raskavim glasom oznanil zajedljivi pisatelj distopične znanstvenofantastične literature Bruce Sterling v nabito polnem avditoriju berlinske Hiše kultur. Poetični naslov letošnjega festivala Afterglow – ki označuje sij, ki žari na nebu po zatonu sonca – odraža osrednjo tematiko letošnje prireditve, na kateri številni umetniki in umetnice, teoretiki in teoretičarke razmišljajo o učinkih tridesetletnega razvoja digitalne dobe.
Programska voditelja teoretske konference Tatiana Bazzichelli in Kristoffer Gansing omenjeni »sij« razumeta kot zaton digitalnega obdobja, ki nas je pripeljalo v postdigitalno družbeno stanje, v katerem so ločnice med digitalnim in analognim že povsem zabrisane. Če je na Transmedialah še pred petimi leti divjala nekakšna arhivska mrzlica, v kateri so se vsi trudili ohraniti vsaj drobec kulturnega izročila, danes ustvarjalci opozarjajo na ravno nasprotno: zdaj moramo brisati, zavračati, metati stran in se obnašati kot sodobni urbani smetarji ali elektronski mrhovinarji.
Smeti in poceni materiali
Ali drugače, postati moramo »sodobni rudarji«, kot je v svojem prispevku za Art Hack Day predlagala skupina umetnikov, ki se je v okviru umetniške akcije napotila v Nigerijo, kamor trdnjava Evropa meče svoje elektronske smeti, da jih od postkolonializma obubožani Nigerijci in Nigerijke lahko razstavljajo in prodajajo za zrno riža. Omenjeni projekt z naslovom Mobile Mining je del osrednje festivalske razstave, ki je nastala na 48-urnem »hekatronu« oziroma hekerskem maratonu, kamor je bil med 44 svetovno priznanimi umetnicami, umetniki in umetniškimi skupinami povabljen tudi Sašo Sedlaček. Zasnoval je delo Brezposelni avatar – resnični življenjepis, ki izhaja iz njegovega dosedanjega dela na področju tako imenovanega digitalnega razkola ali nedostopnosti digitalnih dobrin nižjim družbenim razredom.
Osrednja razstava Transmedial je nalašč cenena, hekerska, nedodelana, sestavljena iz smeti in postopkov naredi sam. Vključuje rezultate civilnih znanosti, pri katerih je sleherniku dostopno vse akademsko, visokotehnološko in laboratorijsko znanje v ceneni obliki, kajti naloga umetnosti danes je, kot predlaga Sterling, da spodkoplje lesketajoče se elektronske objekte poželenja, ki nam jih ponujajo korporacije, ter zgradi nove sisteme naredi sam, ki izhajajo iz cenenih, a izjemno hekabilnih odprtokodnih sistemov, kot sta Arduino in Raspberry Pi.
Da bi prikazali, kako absurdno je delovanje megalomanskih sistemov, so organizatorji po celotnem razstavišču od povsod usmerili kamere, senzorje in merilnike iz instalacije Kritične infrastrukture, ki sta jo zasnovala ameriška umetnika Jamie Allen in David Gauthier; ti merijo gibanje ljudi, koncentracijo kisika, hrup, vlago, pretok brezžičnih podatkov, elektromagnetno valovanje in podobno. Izsledke primerjajo s podobnimi podatkovnimi spremembami v drugih infografikah ter iščejo vzorce in podobnosti – na primer med merilnikom kvalitete rokerske glasbe in proizvodnjo nafte (kar je izjemno humorno in ludistično, a hkrati govori o popolnem prenasičenju z informacijami, ki vodi do nadrealističnih situacij).
Vrnitev k analognim zvočilom
Vzporedno s festivalom Transmediale poteka tudi že petnajsta edicija festivala za elektronsko glasbo CTM, ki se ukvarja prav z razmerjem do postdigitalne dobe, četudi z mnogo bolj praktičnega in zgodovinskega vidika. Letošnji festival sicer nosi naslov Dis-kontinuitete, njegova osrednja razstava Generacija Z: ReNoise pa predstavlja glasbene izume v času ruskih avantgard ter ruske pionirje zvočne umetnosti in glasbenih tehnologij, ki jo je kuriral Andrej Smirnov, vodja Raziskovalnega inštituta Teremin na Moskovskem konservatoriju. Smirnov je v predavanju, ki je pospremilo premierno projekcijo dokumentarnega filma Elektro Moskva, z žalostjo ugotovil, da nastajanje kreativnih in v prihodnost usmerjenih umetniških in tehnoloških izumov, ki spodbujajo razvoj človeškega uma, neprestano prekinjajo nazadnjaške in nacionalistične tendence, danes nič manj kot v času Stalinovega totalitarizma.
Obujanju analognih elektronskih glasbil, ki niso za staro šaro, temveč so postala nepogrešljiv element pri slehernem resnem ukvarjanju z elektronsko in tudi digitalno glasbo, je namenjen tudi glasbeni in konferenčni del programa CTM. Za glasbene sladokusce so na več prizoriščih z najodličnejšo zvočno opremo priredili koncerte eksperimentalne glasbe, hrupa in plesnih godb. Z dogodki, kot so prostorska osemkanalna zvočna kompozicija Jima O'Rourka, koncert Cycloba, koncert tria Moritz von Oswald s Tonyjem Allenom ali zaključni koncert Roberta Henkeja, bodo zadovoljna še tako zahtevna ušesa.
