»Zaradi nenadnega zaviranja avtomobila pred menoj, pri izjemno počasni vožnji v koloni, sem vanj s svojim vozilom zadel, a je bil udarec skorajda nezaznaven, nanj sem se tako rekoč zgolj naslonil. Toda v istem trenutku so iz avtomobila planili trije odrasli moški, češ da sem povzročil nesrečo, in se takoj začeli pritoževati, da jih močno boli vrat. Skoraj nisem mogel verjeti svojim ušesom, še posebej zato, ker bi poškodbo na obeh avtomobilih lahko iskal s povečevalnim steklom, pa bi jo komaj našel. Zato sem po vseh obveznih 'procedurah' primer predal odgovornim. Prepričan sem namreč, da sem bil žrtev nalašč povzročene prometne nesreče, ki si komaj zasluži ta naziv, da bi se zaradi nje s pomočjo goljufije omenjeni trije posamezniki okoristili,« nam je nenavadno zgodbo pred časom razkril znanec. A kaj kmalu človek spozna, da zgodba niti ni tako zelo nenavadna.

Takšne in podobne se namreč pojavljajo precej pogosteje, kot bi si mislili. Čeprav storilci zavarovalniških goljufij izvršujejo kazniva dejanja pri različnih oblikah zavarovanj, se to namreč tudi po besedah policije in različnih zavarovalnic največkrat dogaja prav pri avtomobilskih. V naši največji zavarovalnici, Zavarovalnici Triglav, so zaradi takšnih in podobnih prevar v letu 2010 ustanovili celo Službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar (SPORP), v sklopu katere imajo dva oddelka – eden se ukvarja z obvladovanjem tveganj prevar, drugi pa je center za analize prevar, v katerem se analitiki ukvarjajo s konkretnimi primeri. Direktor omenjene službe Dejan Jasnič nam je pojasnil, da največ zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj zaznavajo predvsem pri telesnih poškodbah iz zavarovanj AO in AO plus, kjer na podlagi zdravniških potrdil zavarovanci želijo iztržiti odškodnino. »V tovrstnih potrdilih pogosto ni navedena ugotovljena ali vidna poškodba, temveč samo dejstvo, da pacient tarna od bolečin. Pri tem ugotavljamo, da posamezni poškodovanci s 'hudimi bolečinami in pretresi možganov' – po izvidih zdravnikov – dva dneva po nesreči na primer igrajo prvenstveno nogometno tekmo v prvi postavi svojega kluba, bolniški stalež pa nadaljujejo. Goljufije so pogoste tudi pri raznih nesrečah na parkiriščih, prirejenih nesrečah in podobno. Zadnja leta ugotavljamo tudi, da na rast goljufij precej vpliva povečan uvoz rabljenih vozil, ki so bila poškodovana že v tujini in so s prirejenimi dokumenti o brezhibnosti pripeljana v Slovenijo,« je naštel Jasnič.

Zdravnik načelno ne dvomio pacientovih besedah

Kako nekomu, ki po prometni nesreči tarna, da ga boli glava ali vrat, in od zavarovalnice zahteva odškodnino, dokazati, da ga ne? Težko, skoraj nemogoče. Prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike v UKC Ljubljana, nam je pojasnil, da se diagnoza v medicini postavi na podlagi anamneze (to je, kar pove pacient), statusa (to je, kar ugotovi ob pregledu zdravnik) in diagnostičnih postopkov (na primer rentgen, laboratorij in podobno), v nekaterih primerih pa le na podlagi anamneze. Tipičen primer za to je prav zvin vratne hrbtenice ali pretres možganov. »Poškodovanec pove, da ga boli vrat oziroma da je bil nezavesten in da se dogodka nesreče ne spominja. V obeh primerih je lahko objektivna diagnostika negativna, kar pomeni normalno sliko vratne hrbtenice in glave, v kliničnem statusu pa je prisotna le bolečina, ki je prav tako subjektivna. Za objektivizacijo diagnoze bi lahko naredili dodatne preiskave, recimo magnetno resonanco ali računalniško tomografijo, a sta obe preiskavi dragi in težje dostopni ter na izid zdravljenja v takih primerih ne bi vplivali. Zato zdravnik postavi v teh primerih diagnozo predvsem na podlagi tega, kar pove pacient, in subjektivnih simptomov. Zdravnik, ki dela v klinični praksi, načelno ne dvomi o tem, kar mu pove pacient, in nima nobenih možnosti, da bi to verificiral,« je pojasnil Matej Cimerman in dodal, da morajo, če se to izkaže za potrebno, to narediti ustrezne institucije, na primer sodišče in policija.

Malce lažje je odkrivanje poskusov prevar pri manjših materialnih poškodbah avtomobilov, na primer takšnih, ki naj bi se zgodile na parkirišču. »Izkušeni cenilec takšne stvari odkrije dokaj enostavno, saj je poškodba lahko že na prvi pogled takšna, da je ni mogoče povezati z drugim mimo vozečim vozilom,« nam je pojasnila Olga Pejovič iz zavarovalnice Adriatic Slovenica in dodala, da po argumentirani predstavitvi mnenja cenilca stranka običajno ne vztraja pri svojih navedbah in soglaša z zavrnitvijo plačila zavarovalnine. Če stranka še naprej trdi, da je škoda nastala na zatrjevani način, in se pritoži na odločitev zavarovalnice, njeno pritožbo obravnava pritožbena komisija, ki ponovno preuči argumente obeh strani in prijavitelja škode seznani z odločitvijo, ki jo tudi pojasni. »Poleg odklonitve izplačila zavarovalnine v očitnem primeru goljufije zavarovalnica skladno z zakonom vloži tudi kazensko ovadbo na tožilstvo ali policijo, v primeru neutemeljeno prijavljene škode pa lahko zavarovalnica zaračuna tudi svoje stroške – odpiranje spisa, ogled, preiskava, najem zunanjih strokovnjakov...« je povedala Olga Pejovič.

Ne zavedajo se, da gre za kaznivo dejanje

Zavarovalniške goljufije marsikdo povezuje tudi s kriznim obdobjem, saj v teh časih ljudje v stiski pomislijo tudi na takšne stranske poti do denarja, ki jim v »normalnih« okoliščinah ne bi padle na pamet. »V Sloveniji je splošna kriza pripeljala do napačnega razmišljanja tudi tiste, ki jim goljufije do sedaj nikoli niso predstavljale načina preživetja. Ljudje izgubljajo občutek, kaj je prav in kaj ne. Ko izvedo, da je nekdo izrabil zavarovalnico, jim je povsem vseeno, ker si mislijo, da je tako že prav, ker so do sedaj vanjo že veliko vložili in nič dobili v zameno,« je zanimivo razmišljanje detektiva Simona Mraka, medtem ko Dejan Jasničiz Zavarovalnice Triglav meni, da goljufanje ni samo posledica gospodarske krize, ampak tudi nerazumevanja škodljivosti takšnega ravnanja. »Naša raziskava je celo pokazala, da se večina ne zaveda, da gre pri zavarovalniških goljufijah dejansko za kazniva dejanja,« je pojasnil Jasnič. A dejansko gre za hudo kaznivo dejanje, ki v 211. členu kazenskega zakonika predvideva hude kazni – pod določenimi pogoji tudi do osem let zapora ali, če je bilo dejanje storjeno v hudodelski združbi, celo do deset let.

Vse več je »izvedb« nesreč vozil iz tujine

Da se goljufe privede pred roko pravice, bi morali pri odkrivanju prevarantov po mnenju že omenjenega Simona Mraka sodelovati tudi detektivi, a po njegovih besedah pri nas od zavarovalnic redko dobijo konkretno delo v zvezi z raziskavo zavarovalnih goljufij. »V večini primerov, ko zavarovalni 'interni detektivi' posumijo, da gre za zavarovalniško goljufijo, se s tem najraje ukvarjajo kar sami, sede iz pisarniških stolčkov z različnimi pisnimi dodatnimi poizvedovanji, ki naj bi jih posredovale stranke v postopkih kar same. Cilj je nato zelo predvidljiv. Stranke se seveda razburijo, zagrozijo in zadeva se po navadi takoj realizira z izplačilom odškodnin. Postopek je seveda z njihove strani sam po sebi zadosten, vendar je tu še veliko prostora. Konec koncev – če goljufa ne preganjaš, mu to postane zaposlitev oziroma sredstvo do dodatnega dohodka,« je bil kritičen Mrak, ki dobro pozna vse možne načine goljufij v zvezi z avtomobilskimi zavarovanji. Tako na primer trdi, da je vse več »izvedb karambolov« vozil iz tujine, največkrat tistih, ki so ali v tranzitu ali pa pripravljena za transport na Balkan. Ta so zavarovana za krajši čas in po dogodku jih odpeljejo »na varno« ter tam takoj prodajo neznanim naročnikom. »Kot zanimivost naj povem, da se cena za dogodek s tujcem giblje med 250 in 500 evri, pač glede na dobiček tistega, ki bo uveljavljal škodo.«

Mrak ob tem dodaja, da imajo v tujini zavarovalnice z zasebnimi detektivi pogodbe, po katerih so ti plačani samo od nagrad, ki jih dobijo za pozitivno rešene primere. »Tudi v Sloveniji je skoraj 100 detektivov, ki so pripravljeni delati in raziskovati zavarovalniške goljufije. Plačilo za njihovo delo bi se hitro našlo, če bi politika zavarovalnic in nevoščljivost to dopuščali. Tako pa smo v deželici pod Alpami spet izgubljeni v večno temo nevoščljivosti in nezaupanja v delo strokovnjakov, ki so najpogosteje bolje spoštovani v tujini kot pa pri nas« je še dejal Mrak.