Slovenski industrijci proti oblastnim davščinam

Danes dopoldne se je v veliki dvorani Kazine vršil ob mnogobrojni udeležbi izredni občni zbor Zveze industrijcev, da protestira proti uvedbi novih oblastnih davkov. (...)

V nadaljnem govoru je g. Bonač naglašal, da so v sedanji neugodni perspektivi našo slovensko industrijo prizadela nova težka bremena, ki so že itak nepovoljni konkurenčni položaj še bolj poostrila. Namesto, da bi se našim oblastim zasigurali iz postoječih davščin dohodki, ki so potrebni za izvrševanje poverjenih jim nalog, je ostalo vprašanje samoupravnih financ nerešeno ter se je prepustilo oblastim, da si same poiščejo nove vire dohodkov. Ker delegirani krediti, ki jih je preneslo ministrstvo financ na oblastne samouprave, niso zadoščali za pokritje nameravanega delovnega programa, so se odločile oblastne samouprave, da sežejo po novih davščinah, dokladah in taksah. Med temi so bile sklenjene davščine, ki najgloblje zadenejo produkcijski proces v naši industriji in podražujejo produkcijo. Danes stojimo pred izvršenim činom, da so oblastne davščine navzlic ugovorom z neznatnimi spremembami že odobrene. (...)

Zanimiva odkritja o oblastnih proračunih.

Izčrpno poročilo je nato podal o novih oblastnih davščinah tajnik Zveze industrijcev inž. g. Milan Šuklje, ki je podal najprej pregled o stanju v drugih pokrajinah, končno pa se predvsem bavil z razmerami v ljubljanski in mariborski oblasti. Iz tega poročila posnemamo: Priprave za proračune slovenskih oblasti so se vršile na tihem, šele malo dni pred razpravo v obeh oblastnih skupščinah smo dobili vpogled v nekatere dele proračunskih projektov. Neposredno pred razpravo so se potem še storile znatne spremembe v samih predlogih in dejansko smo prvič dobili celotno sliko iz poročil, objavljenih v naših dnevnikih. Kolikor znano ni imela nobena gospodarska organizacija prilike izjaviti se o teh proračunih in se je očividno kršila zakonita določba, da se mora zaslišati pristojna komora v rečeh, ki bistveno zadevajo po njej zastopane interese. (...)

Neznosna obremenitev naše industrije

Že ob zmerni rentabiliteti znaša pri nas posebna pridobnina z državnimi dokladami 51.3% od bilančnega donosa. Ker pa se v odmerno podlago vračunata tudi osnovna pridobnina ter

1

/

3

edinstvenega državnega pribitka, je odmerna podlaga v resnici za

1

/

4

višja od izkazanega bilančnega dobička. (...)

Nato je g. ing. Šuklje predlagal naslednjo

resolucijo.

Zveza industrijcev naproša Narodno skupščino, vlado in g. ministra financ, da se pred koncem tega leta donese poseben zakon, ki naj za vso državo regulira finansiranje oblastne samouprave po enotnih smernicah. Oblastni proračuni za 1. 1928. dokazujejo nujno potrebo po takem zakonu, ker ogrožajo interese narodnega gospodarstva, zlasti industrije in trgovine ter ustvarjajo v državi carinske meje in oblastni protekcijonizem. (...)

Zveza industrijcev ponovno opozarja na davčno preobremenitev slovenske industrije in zlasti društev, zavezanih javnemu polaganju računov. Odločno protestira proti obremenitvi produkcijskega procesa po trošarini na premog in na električno strujo, ki podražujeta produkcijo in slabita konkurenčno zmožnost naše industrije. (...)

Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar je predsednik g. Bonač zaključil dobro uspelo zborovanje.

Slovenski narod, 1. februarja 1928

K zboru industrijcev

Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je sklicala za danes izredno glavno skupščino z dnevnim redom: Oblastna proračuna ljubljanske in mariborske oblasti in obdavčenje produkcijskega procesa po oblastnih trošarinah. Nič nimamo proti temu, da Zveza industrijcev sklicuje svoje člane na tako zborovanje; je to njena pravica, ki je ne moremo kratiti. Daje pa nam ta prilika povod, da povemo svoje stališče, ki naj bi ga gospodje na svojem zborovanju uvaževali. Ako je v zvezi z oblastnima proračunoma ljubljanske in mariborske oblasti govora o obdavčenju produkcijskega procesa, je mogoče misliti samo na dve davščini, to je na trošarino od potrošenega premoga, ki jo je uvedla ljubljanska oblastna skupščina in na trošarino od električnega toka, ki jo je uvedla mariborska oblastna skupščina.

Kar tiče trošarine na premog, moramo predvsem ugotoviti, da je ta trošarina tako nizka, da more komaj količkaj občutno vplivati na produkcijske stroške v industriji. (...)

Isto velja tudi glede električnega toka, glede katerega je še posebej poudariti, da se je uveljavilo načelo progresije navzdol, tako da plačuje industrija, ki uporablja večje količine toka, in ki je torej na električni tok v višji meri navezana, sorazmerno manjšo trošarino. (...)

Še to naj poudarimo, da te davščine povečini zadenejo taka podjetja, ki se itak odtegujejo vsem dajatvam, ki bi prišle v korist Sloveniji, ker imajo sedeže svojih central drugod. To so večinoma podjetja tujega kapitala, ki v naši deželi črpajo bogastvo, odtegnejo pa se dajatvam, ki jih zahteva splošnost. Tudi s tega stališča so te davščine pravične. (...)

Reči moramo, da glede na vse to ne moremo prav razumeti velikega razburjenja, ki je zaradi tega nastalo v industrijskih krogih in ki je dovedlo do ponovnih in zelo intenzivnih intervencij na raznih odločilnih mestih v Belgradu. Ne moremo se ubraniti vtisu, da je bilo vse to razburjenje vprizorjeno le bolj umetno in da so morda gospodje to davščino uporabili samo kot dobrodošlo priliko, da se napravijo v javnosti vidne in da se pokažejo v pridobitnih krogih kot vneti zagovorniki gospodarskih koristi ter da dajo duška svojemu nerazpoloženju nasproti še mladim oblastnim samoupravam, ki nič kaj ne gredo v njihov politični račun. (...)

Slovenec, 1. februarja 1928