Na to sem že kar malo pozabil. Se pa že nekaj časa počutim kot selektor. Razmišljam, kaj vse me čaka, kaj moram narediti. Res pa je, da po tej uradni potrditvi lažje dajem izjave. To je edina razlika. Do formalno potrjenega dogovora je pač trajalo malce dlje.
Katere so tiste stvari, o katerih razmišljate sredi zime? Do svetovnega prvenstva konec septembra, ko bo selektorsko delo prišlo do izraza, je še daleč.Posla se moram lotiti že zgodaj. Sedaj je čas, da se tekmovalni programi za posamezne kolesarje, ki pridejo v poštev za izbor, še prilagodijo za svetovno prvenstvo. V času prvenstva sicer ni drugih dirk, toda tekmovalni program je treba dobro načrtovati. Kolesarjev ne načrtujem voziti na priprave. Tudi Martin Hvastija ni delal nič drugače.
Na katerem področju želite pri vodenju reprezentance dodati svojo osebno noto?Na delu, vztrajnosti, pristopu in nastopu v dresu reprezentance. Zavedam se, da tudi meni ne bo uspelo čez noč.
Že nabirate podatke za prizorišče v Španiji?Že, trase pa še nisem videl. Dejstvo je, da ni tako težka, kot je bila v Firencah. To je kot nalašč, ker imamo v Sloveniji cel spekter kolesarjev, ki so na takem profilu lahko zelo uspešni. Hkrati je dobro, da trasa ni lahka, da ne bo prišla do izraza številnost ekipe, saj zagotovo ne bomo premogli takšnega števila kot velesile. Rad bi odšel na kakšno dirko v tistem severozahodnem delu Španije in si traso ogledal. Če ne bo šlo drugače, bom za podatke o njej poprosil katerega od selektorjev drugih reprezentanc. Če se s konkurenco povežeš, je to le dobro.
Kakšen je bil odziv šefov ekipe Astana Alexandra Vinokourova in Giuseppeja Martinellija, ko ste jima povedali, da sprejemate vlogo selektorja?To sem jima povedal že prej. Že prej sem se z njima posvetoval. Nasprotovanja ni bilo. Dejstvo je, da v času svetovnega prvenstva klubskega programa dirk ni in torej poklicna vloga v ekipi ne trpi. Sprejel sem, ker je SP edina letošnja dirka za to kategorijo. Za ostale dejavnosti ne bi imel toliko časa. Nenazadnje se vlogi dopolnjujeta. Lahko pride do okoliščin, ki so lahko pozitivne tako s plati ekipe kot reprezentance. Še enkrat, tudi sodelovanje s konkurenco je do neke mere lahko v veliko pomoč.
Ste kot športni direktor v Astani vezani na določene kolesarje?Športni direktorji ne sledimo posameznim kolesarjem. Je pa razumljivo, ko gre za najpomembnejše dirke, da Martinelli in Šefer kot glavna šefa spremljata Nibalija in Scarponija. S tem prevzemata ključne odločitve v ključnih trenutkih. Sam se zavedam, da je moja vloga svetovati in pomagati ter se zraven učiti.
Kako vidite stanje v slovenskem cestnem kolesarstvu?Veseli me, da imamo tako talentirano generacijo in dokazano uspešne ter rutinirane nekoliko manj mlade. Teoretično bi se s tako osnovo dalo narediti marsikaj. Lahko pričakujemo še nove talente, za prihodnost se ni bati. Treba je le delati in delati in s tem bomo še marsikaj naredili. Tudi v luči tega sem prevzel selektorsko funkcijo. Mislil sem na daljši rok. V nekaj letih lahko z Matejem Mohoričem dosežemo še kakšen izjemen rezultat v elitni članski kategoriji. Božič in Brajkovič jih lahko ponovita, saj sta bila že uspešna. Simon Špilak je lahko tudi na SP uspešen, kot je v klubskem programu dirk. Le prepričati ga bo treba, da se bo poleg klubskega programa posvetil tudi reprezentanci. Treba ga je prepričati, da to ne bo v škodo klubskim obveznostim, da je to dobro zanj in za slovensko kolesarstvo. Da niso v ospredju le osebni interesi.
V ožji izbor bo zagotovo prišel tudi Grega Bole, a še vedno nima ekipe. V kakšni situaciji je?Še vedno se težko sprijaznim, da fant še nima ekipe. Vendar upanje še vedno obstaja. Sam sem bil eno leto v podobni situaciji, potem pa sem se dogovoril na dokaj smešen datum – prvega aprila. Pomembno zanj je, da ne obupa, moral bo zagrabiti za vsako ponujeno priložnost, da ne bo izgubil sezone. Verjamem, da je tudi na treningu zagnan, saj je pri kolesarjih, ki jim voda teče v grlo, to kar značilno. Ni druge poti kot vztrajati in zagrabiti vsako priložnost.
Zagotovo imate že v mislih kolesarja, ki bo kot strateg vaš namestnik na cesti. Bo to Božič?Vse je odvisno od načina dirkanja, torej predvidene taktike. Če bo način dirkanja podoben, kot ga je najbolj vajen Kristijan Koren, bo to on. Koren je večji del kariere v vlogi pomočnika, dober pomočnik pa zna najbolje predvideti, kaj se bo zgodilo, na tak način mora tudi razmišljati. Torej je vse odvisno, kako se bo dirkalo. Je pa za kolesarje sprejemanje odločitev tudi brez spremljevalcev nekaj vsakdanjega, to znajo. Dobra plat je tudi, da se je na vseh zadnjih svetovnih prvenstvih dalo razplet predvideti že dan prej, za mizo.
V kakšni smeri se obrača razmerje med Astano in drugimi najboljšimi elitnimi ekipami, kot so Sky, Movistar in Omega-Quick.step?Astana je znana po tem, da iz leta v leto raste. S takimi smernicami smo lahko zadovoljni. Če bi želeli priti na njihovo raven, to zagotovo terja nakup novih kolesarjev in še večji proračun. Konkretno: španski Movistar je ekipa, ki na vsaki dirki vozi na zmago. Mi imamo za to premalo liderjev. Tudi Sky ima več boljših kolesarjev, včasih kar preveč takih, ki bi želeli zmagati na vsaki dirki.
Kot športni direktor v Astani ste verjetno nadrejeni tudi Borutu Božiču in Janiju Brajkoviču. Kako sta pripravljena?Seveda v Astani odgovarjam tudi za njiju. Z njima imam največ stikov, najlažje sledim in nadzorujem njun trening, njun napredek in spremljam njune želje. Posledično tudi odgovarjam za njune rezultate. Borut dobro napreduje. V primerjavi z lansko sezono je v tem istem obdobju boljši, močnejši. Za Janija vemo, da je pred vsakim pričetkom sezone konstantno dobro pripravljen, od konca lanske sezone je izpustil zelo malo dni treninga. Težko pa čakamo na njegove vrhunce. Upam, da se bo to zgodilo čim prej. Dejstvo je, da ga čaka nastop na italijanskem Giru, kjer je predviden za pomočnika Michaela Scarponija. In šele na podlagi tega, kar se bo zgodilo, bo lahko potem razmišljal naprej. O Touru, denimo. Najprej ga februarja čaka dirka v Dubaju, prav na njegovo željo, ker je spremenil stalno bivališče in ima tam del obveznosti. Dirka tam bo zanj kot nalašč. Ima pa tudi nekaj sreče, ker bo s tem pobegnil s slovenskih zasneženih cest. Kolesarji so imeli doslej zaradi mile zime kar veliko sreče, sedaj pa jim zima lahko zagreni življenje. Nerodno je, da je to v najbolj pomembnem pripravljalnem ciklusu pred prvimi dirkami, ko je treba začeti z intervali, voziti na klance. Morali se bodo preseliti v toplejše kraje, da ne bodo trpeli zaradi izpada vadbe.
