Vrednotenje nepremičnin v Sloveniji je po moje bilo takrat zaupano strokovno neustrezni ustanovi. To potrjujejo številna dejstva, od načina izvedbe popisa nepremičnin do izdajanja obvestil lastnikom nepremičnin, o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin. Pri tem je potrebno omeniti nešteto poslanih pripomb, ugovorov in zahtev po spremembah zbranih podatkov. Obdelava tako pridobivanih in spreminjanih podatkov ne more biti nazadnje objektivna osnova za davek na nepremičnine. Pri vsem tem se ponuja vprašanje (sicer zapoznelo), kje so bila takrat strokovna združenja cenilcev nepremičnin oziroma nepremičninska zbornica GIZ? Nepojasnjeno je ostalo vprašanje, zakaj se je takratna vlada odločila, da za vrednotenje nepremičnin izbere GURS. Ob vrednotenju nepremičnin državljanov in državne lastnine je treba izpostaviti tako imenovane modele vrednotenja nepremičnin in še bolj vprašljive uskladitve le-teh z občinami. Ali so se že takrat usklajevalci dogovorili, da veljajo na območjih vrednostnih con drugačne (različne) vrednosti nepremičnin? Še eno vprašanje ostaja odprto, in sicer kdo je razvrščal vrednosti nepremičnin po območjih občin? Ali niso osnove za te razvrstitve še iz časov prejšnje skupne države (nekdo se bo še spomnil t. i. odločb s točkami ocenjenih stanovanj in drugih uporabnih površin). Glede na to, da je danes že sprejet Zakon o davku na nepremičnine državljanov, lastnikov le-teh, pa je skoraj že prepozno za ugovore zoper sprejem tega zakona. Kljub temu je potrebno povedati državljanom in predstavnikom oblasti, kako neresno sledimo oziroma sledijo, ali pa celo glasujejo za predpise, ki prinašajo takšna razločevanja med ljudi – državljane. Razločevanja zaradi tega, ker si v preteklosti nismo znali »poiskati« stalnega bivališča ob morju, na Primorskem, v Ljubljani, ali kje drugje, kjer so nepremičnine znotraj območij vrednostnih con bolje ovrednotene. Osebno ocenjujem, da je izdelek GURS kot podlaga za davek na nepremičnine neprimeren. Znano je, da so v Evropi že zdavnaj poznali takšne davke. Pri ugovorih zoper Zakon o davku na nepremičnine ni bilo slišati ustreznih pripomb, kot na primer: primerjave vrednosti vera po območjih občin po GURS. Primerjave ovrednotenih objektov v Mariboru in Izoli ter Murski Soboti in Piranu kažejo na različne vrednosti valute evro. Izračunane vrednosti stanovanj po območjih občin, ne glede na izmišljene kriterije, potrjujejo različne vrednosti valute. Po določenih cenah po GURS se ne da ugotoviti, zakaj so v Ljubljani in še kje drugod zaradi višjih plač tudi vrednosti (cene) kvadratnega metra stanovanja toliko večje kot v Novem mestu in večini drugih krajev. Tak sistem vrednotenja nepremičnin v Sloveniji in sprejeti kriteriji uvajajo različne vrednosti evra kot uradne denarne enote v Sloveniji po regijah. Ker menim, da je res tako, naj še bodo v prihodnje tudi druge cene (od avtomobila do lokomotive in od moke do krompirja) regionalne. V dokaz nerealnih razlik v cenah:

Garsonjera v izmeri 43 kvadratnih metrov (Izola): 111.000 evrov, dvostanovanjska hiša (izolirana, s pritiklinami, vrtom in vsemi individualnimi priključki neto stanovanjske površine 126 kvadratnih (Maribor): 99.000 evrov.

Izdelani modeli vrednotenja nepremičnin in določena območja vrednostnih con, ki se uporabljajo pri vrednotenju nepremičnin za območja občin, so v bistvu posegi v določanje različnih vrednosti uradne valute evra po občinah, regijah in pokrajinah Republike Slovenije. Takšna ugotovitev stoji na trdnih dokazih, saj ni treba biti zelo pameten, da ugotoviš, da so vsi repromateriali za gradnjo in elementi ter oprema hiš, večstanovanjskih zgradb, vse do objektov javnih ustanov ter industrijskih obratov v državi dosegljivi po enakih cenah. Tudi energija, ki sodeluje v procesih gradnje, je enaka. Teh osnovnih kriterijev za kalkulacije naložb gradnje objektov nepremičnin ni opaziti v izračunih.

Morda bi bil sedaj v Sloveniji čas za razmišljanje o uvajanju t. i. »vzporedne valute« oziroma za »dogovorni denar« (Margrit Kennedy, Zavzemimo denar*); saj s svojo lokalno omejenostjo poskrbijo, da denar ostane v regiji.

Ali se niso GURS in občine že dogovorili za uzance? Na temelju vsega opisanega menim, da moram zapisati, da GURS z vrednotenjem nepremičnin nastopa kot nekakšna monetarna ustanova.

Med dejavnostmi GURS kot pomembne državne ustanove in denarnih ustanov v državi ni veliko skupnih zadev. Vendar se je GURS pri vrednotenju nepremičnin »vtaknil« v denarne zadeve, čeprav so njeno torišče zemljemerske zadeve in vse druge naloge od raziskovanja do izdelave geografskih kart, skratka z geodezijo.

Na veselje ali žalost, ob vsem naštetem in napisanem bi se morali vprašati, zakaj vlada/država ni za obremenitvene teste in preglede poslovanja slovenskih bank pred zahtevami EU dala GURS guvernerju Banke Slovenije v pomoč pri iskanju rešitev finančnih težav slovenskih bank. Na koncu je vendarle treba ugotoviti, da je vrednost nepremičnin vseh državljanov in državne lastnine v primerjavi 3 (treh) »slabo« stoječih bank najmanj »tisočkrat« večja.

Torej, vrednotenje nepremičnin državljanov in države, ki je zaupano GURS, je s strani Vlade Republike Slovenije zaupano strokovno neustrezni ustanovi.

Obremenitvene teste in preglede poslovanja bank je Sloveniji zaukazala evropska komisija; za strese svojih državljanov pa je poskrbela vlada RS po GURS.

Franc Savnik, Maribor

*Margrit Kennedy: Zavzemimo denar. Založba Sanje. Zbirka Aktivni državljani.

*Margrit Kennedy: Zavzemimo denar. Revija Jana, članek Tisto, kar ne obrodi, naj ne prinaša obresti, 10. decembra 2013.