Cerkljanska laufarija ter Drežniški in Ravenski pust bodo kmalu razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena. Država je doslej za takšne že razglasila tri slovenske šege in navade, najprej Škofjeloški pasijon, nato pa še izdelovanje ljubenskih potic in tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas. Razglasitev ljudske šege za živo mojstrovino državnega pomena je prvi pogoj kandidature za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Laufarija je pustna šega in prireditev v Cerknem, katere izvor domnevno sega v zadnjo četrtino 19. stoletja. Prva svetovna vojna in nova oblast sta laufarijo prekinili, vendar so jo leta 1956 na osnovi ustnih virov v celoti obnovili. Pustovanje se začne prvo nedeljo po novem letu s pojavom prvega laufarja na ulicah Cerknega, potem jih je vsako nedeljo več. Na pustno nedeljo se v sprevodu na glavni trg pred cesarsko-kraljevo sodnijo sprehodi vseh 25 naličij, sodnik pa pustu v starem cerkljanskem narečju prebere obtožnico, ki ga bremeni za vse slabo, kar se je v zadnjem letu zgodilo v Cerknem in okolici. Laufarija je eno najprepoznavnejših slovenskih pustovanj in ikona kulturne dediščine Cerkljanskega. Zaznamujejo jo lesena naličja, kakršnih ne srečamo nikjer drugje v Sloveniji.
Tudi Drežniški in Ravenski pust sodita med vidnejša pustovanja v Sloveniji. Pustovanje se je po zaslugi fantovske družbe in na željo krajanov obranilo pred folklorizacijo in je močno zasidrano v krajevno tradicijo. Priprave na pustovanje se decembra začnejo s sprejemom v fantovsko skupnost, v kateri smejo fantje sodelovati le do poroke. Začetek pustovanja napovedujejo s polnočnim petjem in hrupnimi sprevodi nenašemljenih fantov skozi vasi. Na predpustno in pustno soboto pa ta lepi obiskujejo hiše, kjer dobijo darove in zaplešejo, ta grdi pa se podijo po ulicah.
Vlada lahko za živo mojstrovino razglasi živo dediščino, ki je pomemben del življenja na območju Slovenije oziroma predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo. Etnologinja in kulturna antropologinja Adela Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja pojasnjuje, da mora pobuda za razglasitev priti iz lokalnega okolja. Trenutno so na dobri poti do razglasitve za živo mojstrovino državnega pomena še obhodi kurentov na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah ter Škoromatija na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Seznam registriranih enot žive kulturne dediščine trenutno obsega 32 vpisov in podobno kot pri spomenikih državnega pomena si tudi le izjemna živa dediščina zasluži najvišjo državno zaščito.