Ob odkritju mleka, ki vsebuje strup aflatoksin, v šestih mlekomatih na širšem območju Ljubljane uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potrošnikom svetuje, naj tam kupljeno mleko (seznam mlekomatov objavljamo v okvirčku) zavržejo, saj prekuhavanje aflatoksina ne uniči. Strup je s svojimi notranjimi kontrolami odkrila zadruga, ki od omenjene kmetije odkupuje mleko, in o odkritju obvestila upravo, ta pa je sinoči odredila umik in odpoklic mleka.

Kaj je aflatoksin

Aflatoksin je rakotvorni strup, ki ga proizvajajo plesni iz rodu Aspergillus in so predvsem posledica skladiščenja vlažnih žit. Plesnenju so zlasti izpostavljena žita slabše kakovosti, če je prišlo med žetvijo, skladiščenjem in transportom do drobljenja in če je med zrnjem veliko prahu. Aflatoksini so eni najbolj toksičnih izločkov plesni, ki imajo zelo rakotvorne lastnosti in se lahko izločajo z mlekom in jajci. V mleku je prisoten aflatoksin M1, ki je zelo obstojen in se med pasterizacijo ter v procesu proizvodnje mlečnih izdelkov ne razgradi.

Aflatoksini povzročajo okvare jeter tudi pri živalih, prav tako krvavitve notranjih organov, zaradi česar so klinični znaki pri raztelesbi take živali podobni nekaterim kužnim boleznim. Govedo je najbolj občutljivo prav za aflatoksine, ki so nevarni tudi za ljudi, saj iz krme prek živali prehajajo v živila. Najdemo jih v mleku, lahko tudi v velikih koncentracijah. Veterinarji poudarjajo, da gre pri kravah do pet odstotkov vsega, kar pojedo, neposredno v mleko, aflatoksin M1 v njem pa je zelo nevaren predvsem za otroke.

Izvor okužbe še ni znan

V Sloveniji še do pred nekaj leti nismo imeli podnebja, značilnega za razvoj plesni, ki izločajo aflatoksine, a se s podnebnimi spremembami spreminja tudi to. Pred dvema letoma, ko so aflatoksin v vzorcu slovenskega mleka odkrili v eni od italijanskih mlekarn, se je izkazalo, da je takrat prikolica zastrupljene slovenske koruze, iz katere so v ajdovski mešalnici Vajet proizvedli krmo za krave, okužila mleko na več farmah in kmetijah. Direktor Vajeti Evgen Kosmač nam je takrat v zvezi z okuženo koruzo dejal: »Na pogled je bila videti brezhibna in uporabna za polento, ne le za krmo, zato nismo preverjali, kaj je v njej. Na koncu pa je pokazala roge in zobe. Iz te zgodbe smo povlekli nauk: boj se lepe, domače, na kašči sušene koruze.«

Kje je izvor tokratne okužbe mleka z aflatoksinom, inšpekcijske službe uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še ugotavljajo.