Ključni dnevi pa se dogajajo tudi v nekoč največjem pidovskem finančnem holdingu – to je NFD Holding, ki ima na današnji dan še vedno več kot 70.000 delničarjev, ki so v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja tja vložili svoje lastninske certifikate. Čeprav je bil omenjeni holding med bolj stabilnimi in varnimi, pa deli usodo preostalih finančnih holdingov, saj ga »tepe« visoko zadolževanje v letih borzne rasti in posledično kupovanje delnic na borznih vrhovih. Uprava NFD Holdinga je namreč v preteklosti bankam tako že predlagala konverzijo dolga v lastniški delež – kar bi pomenilo, da bi se zadolženost holdinga bistveno zmanjšala, banke pa bi vstopile v lastništvo. Tako bi se zmanjšal delež (in s tem vpliv) obstoječih lastnikov. Pri tem pa je Banka Slovenije prižgala rdečo luč za tak scenarij in uprava je začela iskati rezervni scenarij. Čeprav se je v zadnjih dveh letih holding že močno razdolžil – prodal je namreč deleže v Etolu, Ljubljanskih mlekarnah, Termah Maribor ter tudi družbo za upravljanje vzajemnih skladov NFD, kupnina od vseh teh prodaj še vedno ne zadošča za normalno likvidnost ter vzdržno zadolženost holdinga. Tako so sodišču predlagali postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki ga morajo podpreti predvsem nezavarovani upniki. Ti bi bili v primeru stečaja praktično brez poplačila, saj je skoraj vse premoženje zastavljeno. Vse bo spet odvisno od bank in njihove pripravljenosti, ali bodo podaljševale ročnost posojil, ter seveda tudi od tega, ali bo uspelo holdingu (in tudi po koliko) odprodati svoje naložbe in poplačati svoje upnike…
Edina zvezda stalnica
V zadnjih tednih smo priča rahlemu zatišju, kar se tiče informacij z borznih družb. Edina zvezda stalnica je naš najboljši trgovec Mercator, v zvezi s katerim še vedno potekajo pogajanja med Agrokorjem kot morebitnim kupcem na eni strani ter na drugi strani konzorcijem prodajalcev oziroma bankami upnicami, ki »zastopajo« milijardo evrov dolga našega trgovca. Vsak seveda želi iz teh napetih pogajanj iziti kot zmagovalec – Agrokor s čim nižjo kupnino, prodajalci s čim večjo kupnino, medtem ko je bankam upnicam višina kupnine popolnoma nepomembna. Banke namreč želijo predvsem izboljšati svoj položaj v smislu Agrokorjeve kapitalske okrepitve Mercatorja in posledično bolj mirnega bančnega »spanja« za teh milijardo evrov danih posojil. Verjetno bo do konca tedna več znano o tem, kdo je bil v pogajanjih uspešnejši in kakšna bo usoda devete prodaje Mercatorja.

Janez Javornik, Hypo banka