Čeprav je imela po naših informacijah premierka Alenka Bratušek pomisleke glede imenovanja Tomaža Rozmana za vršilca dolžnosti glavnega šolskega inšpektorja, je minister za izobraževanje Jernej Pikalo pri njegovem imenovanju vztrajal. S tem pa med zaposlenimi na inšpektoratu in na ministrstvu povzročil precej začudenja in nezadovoljstva.
Po pooblastilih Milana Zvera in Igorja Lukšiča
Rozman se redno seli z mesta generalnega sekretarja ministrstva za izobraževanje na čelo šolskega inšpektorata in nazaj ali pa opravlja kar obe nalogi hkrati. Tako ga je minister Milan Zver v času prve Janševe vlade, ko je bil Rozman generalni sekretar na ministrstvu, za več kot leto in pol pooblastil še za vodenje inšpektorata. Bivši glavni šolski inšpektor Alojz Širec je bil tedaj do takšnega ravnanja kritičen: »Inšpekcija, ki deluje brez vodstva, ne more delovati dovolj samostojno in neodvisno.« A šolskega ministrstva tedaj takšno stanje ni vznemirjalo – glavni inšpektor s petletnim mandatom je bil imenovan šele tik pred odhodom Janševe vlade, na to mesto pa je bil postavljen prav Rozman. Do sredine januarja 2009, ko je ta položaj res prevzel, pa ga je za vodenje inšpektorata pooblastil tudi šolski minister v Pahorjevi vladi Igor Lukšič.
Rozman je bil v času druge Janševe vlade najprej dvakrat zapored imenovan za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu Žige Turka, polni mandat na tem mestu pa je dobil po objavi poročila protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju takratnega premierja, ko so bili torej Janševi vladi že šteti dnevi. Tudi v času takratne vlade je dobil še pooblastilo za hkratno vodenje inšpektorata za šolstvo, čemur pa se je tamkajšnji sindikat uprl ter se obrnil na vlado in na nekatere druge inštitucije. »Namesto načrtnega vzpostavljanja neodvisnega strokovnega inšpekcijskega in prekrškovnega organa gre za dolgoletno neodgovorno politično manevriranje pri vodenju inšpektorata,« so ocenjevali v sindikatu. Druga Janševa vlada je nato za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja imenovala nekdanjega poslanca SDS Janeza Mežana, slabo leto dni kasneje pa za petletno obdobje nekdanjega profesorja fizike Stanka Kodbo. A se je po prepričanju naših sogovornikov s tem politično manevriranje zgolj nadaljevalo, saj nobeden od njiju ni bil inšpektor in je šlo zgolj za čakanje na Rozmanovo vrnitev.
Tajnica prek monitorja spremljala gibanje zaposlenih
Na to ni bilo treba prav dolgo čakati. Čeprav je vlada Alenke Bratušek Rozmana že na svoji drugi seji razrešila z mesta generalnega sekretarja ministrstva, ga je po slabem letu imenovala na čelo inšpektorata. Mnogi naši sogovorniki na ministrstvu se tako sprašujejo, »kako je lahko nekdo, ki po oceni ministra ni bil primeren za generalnega sekretarja, zdaj primeren za glavnega inšpektorja«. Prav tako opozarjajo na nesprejemljivo prakso zadnjih vlad, ko so inšpektorat pretežno vodili vršilci dolžnosti ali Rozman po ministrovih pooblastilih.
Sindikat inšpektorata je v minulih dveh letih različne inštitucije tudi večkrat obvestil o spornem dogajanju, za katerega naj bi bil v največji meri odgovoren prav Rozman. Med drugim je opozarjal na nepooblaščeno spreminjanje internih aktov, sporno zaposlovanje, odvzem zakonskih pooblastil inšpektorjem, prekoračitev pristojnosti, nezakonit videonadzor zaposlenih... Informacijska pooblaščenka je pritožbi zaradi nezakonitega videonadzora pritrdila in zahtevala njegovo prenehanje. Na navedbe inšpektorata, da so tri videokamere, ki spremljajo gibanje zaposlenih na hodniku, namenjene varnosti, pa je zapisala, da je prispevek tega videonadzora k varnosti ljudi in premoženja neznaten oziroma ga ni, »hkrati pa pomeni njegovo izvajanje znaten poseg v zasebnost posameznikov«, saj je lahko tajnica prek monitorja v svoji pisarni ves čas spremljala njihovo gibanje. Ministrstvo pa nam je na naše vprašanje, kaj je ob opozorilih sindikata inšpektorata ukrenilo, odgovorilo, da so »s potencialnimi problemi skupine, ki se imenuje za sindikalne predstavnike, svojega statusa pa formalno ne želi urediti, seznanjeni« in vsebinske zadeve rešujejo.
Z nekaterimi očitki na Rozmanov račun je bila po naših informacijah seznanjena tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Minister Pikalo nam je sicer sporočil, da je do Rozmanovega imenovanja za vršilca dolžnosti glavnega šolskega inšpektorja prišlo po dogovoru s premierko in da je Rozman izpolnjeval vse pogoje. Naši viri pa pravijo, da je bil predlog za Rozmanovo imenovanje na dnevnem redu kadrovske komisije vlade že pred tedni, a so točko tedaj umaknili. Bratuškova naj bi namreč Pikalu svetovala, da o predlogu še enkrat premisli. Ker pa je ta pri njem vztrajal, zadeve ni zaostrovala, saj naj bi bilo njeno vodilo, da ministri odgovarjajo za svoje odločitve.
