Težave farmacevtskega podjetja GlaxoSmithKline (GSK) povzročajo skrbi nemškim zdravnikom, saj bo podjetju v prihodnjih tednih zmanjkalo štirivalentnega cepiva za obvezno cepljenje tamkajšnjih otrok proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam, poroča nemški časnik Spiegel. Vzrok za pomanjkanje je po pojasnilih GSK v nekaj serijah, ki niso prestale internih testov kakovosti in jih zato ne morejo ponuditi trgu. Problem pa je, da ima GSK pri štirivalentnem cepivu monopol na trgu, piše Spiegel.
V Sloveniji za tri mesece zalog
Kljub temu težave s štirivalentnim cepivom ne bodo prizadele Slovenije. Pri nas cepljenje proti noricam ni obvezno, zato se uporablja le trivalentno cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. »Izbrani dobavitelj za leto 2014 Merck nam je že posredoval vso potrebno dokumentacijo za prvo dobavo v letošnjem letu, tako da vsaj v tem trenutku težav pri preskrbi ne pričakujemo,« so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Tega cepiva je dovolj,« je zagotovila tudi njihova predstavnica Alenka Kraigher.
Toda GSK omenjene težave pestijo tudi pri izdelavi enovalentnega cepiva proti noricam varilrix, ki pa se uporablja v Sloveniji. Na NIJZ sicer pravijo, da jih za zdaj o morebitnih težavah pri preskrbi z njim niso obvestili, a GSK v Spieglu napoveduje, da bodo obe cepivi začeli dobavljati na trg šele, ko bodo raziskali težave z njuno proizvodnjo. »V primeru, ko pride do zamude v dobavi cepiv pri izbranem dobavitelju, ki bi povzročila pomanjkanje cepiva v Sloveniji, poskušamo poiskati in kupiti enakovredno cepivo na trgu EU. Običajno pa ima inštitut v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije zaloge za približno tri mesece,« pojasnjujejo na NIJZ. Naj ob tem dodamo, da enovalentno cepivo proti noricam proizvajajo tudi druga farmacevtska podjetja.
Tiskovni predstavnik GSK v Sloveniji Srečko Meolic s kakršnimi koli težavami glede dobav do včeraj ni bil seznanjen, povedal pa je tudi, da niso odpovedali še nobene pošiljke. »Se pa zamude z dobavo cepiv vsake toliko dogajajo. Pri vsakem proizvajalcu je običajno, da kakšno serijo izloči in je ne da na trg, ker ne ustreza merilom kakovosti. Kajti proizvodnja cepiv je biološki in ne produkcijski proces kot recimo pri čevljih, kjer si lahko zastaviš cilj v enem dnevu izdelati toliko in toliko parov. Biološki procesi včasih potekajo več, včasih manj dni, in ker je varnostni nadzor za cepiva izredno strog, se vsake toliko kakšna serija tudi izloči iz proizvodnje,« pripoveduje.
Kakšen mesec zamude ni usoden
Da je to pričakovati, pravi tudi Kraigherjeva. »Ker so ravno cepiva podvržena zelo strogemu nadzoru, se pri vsaki najmanjši težavici, s katero se soočijo, takoj sprožijo vsi mehanizmi.« Hkrati dodaja, da je do motenj v preskrbi Slovenije zaradi tega v zadnjih letih prihajalo le redko kdaj.
Kakšno zdravstveno tveganje pomenijo takšne motnje, pa je po njenih besedah odvisno od vsake države posebej oziroma od načina organizacije cepljenja v posamezni državi, njenih zalog cepiva, pogostosti bolezni. »Pri teh klasičnih cepljenjih kakšen mesec zamude skoraj nima pomena,« ocenjuje Meolic.
Da niti pomanjkanje štirivalentnega cepiva ne bo usodno za nemške otroke, za Spiegel ugotavljajo tudi tamkajšnje pristojne institucije, saj je mogoče pri konkurenčnih proizvajalcih dobiti posamezne komponente cepiva. »Bi pa s štirivalentnim cepivom otrokom prihranili kakšen vbod,« je opozoril pediater Ulrich Fegeler. Še posebno pa so nemški kritiki, med njimi tudi nemška akademija za otroško in mladinsko medicino (DAKJ), poudarili, da monopolni položaj in vedno znova ponavljajoče se pomanjkanje osnovnih cepiv lahko ogrozita cilje preventivnega cepljenja v državi. »Nazadnje so izbruhi ošpic v različnih delih Nemčije pokazali, kako velike so že luknje v precepljenosti prebivalstva,« ugotavljajo.