Stanislas Wawrinka je po zmagi v Melbournu priznal, da je bil enakih misli tudi sam. Kako bi bilo vendar drugače, če pa je sploh prvi teniški igralec po letu 2009 in Juanu Martinu del Potru, ki je osvojil turnir za grand slam, a hkrati ne spada med veliko četverico Nadal, Federer, Đoković in Murray. Končna zmaga v Melbournu se mu bo bogato obrestovala tudi na bančnem računu, saj je prejel 2,65 milijona dolarjev bruto, od danes naprej pa bo na teniški lestvici ATP zasedel tretjo mesto. Med drugimi bo prehitel rojaka in prijatelja Rogerja Federerja.

V Melbournu je Wawrinka postal prvi mož po Sergiju Brugueri (in letu 1993), ki je na istem turnirju za grand slam premagal tako drugega kot prvega nosilca. Bruguera je tedaj izločil Jima Couriera in Peta Samprasa, Wawrinka pa sedaj Novaka Đokovića in Rafaela Nadala. V vodo je padla tudi začetna napoved, da je spodnji del žreba, v katerem je bil Đoković, lažji od zgornjega, v katerem so bili Nadal, Murray in Federer. Kajti nihče ni bil boljši kot Wawrinka, ki pa je bil v spodnji polovici.

V solzah pa je dvoboj končal Nadal, ki pred tem proti Wawrinki na dvanajstih dvobojih ni oddal niti niza, kaj šele da bi izgubil. V enem izmed udarcev na začetku obračuna je začutil bolečino v hrbtu, zaradi katere je bil skoraj negiben. Predati se ni želel, ampak je vztrajal do konca. Kljub temu ga občinstvo in Wawrinka nista razumela, ko je vzel zdravniški premor. Vsi so si mislili, da je Nadal to možnost (znova) izkoristil, da v lastnih težavah prekine nasprotnikov zmagovalni ritem. Ob povratku je bil deležen glasnih žvižgov, toda le nekaj gibov je bilo dovolj, da je slehernik spoznal, da Nadal ni hlinil.

Uteha za Nadala je lahko vsaj to, da se je še utrdil na prvem mestu lestvice ATP, saj lani v Melbournu ni igral, zato so mu šle nove točke samo v plus. Nikakor pa ne dvomimo, da bo štirinajsti naslov za grand slam osvojil tam, kjer se počuti najboljše. V Roland Garrosu.