»Triglavski narodni park (TNP) nima vizije, strategije in ne denarja,« je ob nedavni razpravi o TNP v državnozborskem odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ocenila poslanka Nove Slovenije Iva Dimic ter skupaj z drugimi člani odbora izglasovala predlog vladi, naj v štirih mesecih razmisli o morebitni vnovični spremembi zakona o edinem narodnem parku v državi, čeprav so od njegove zadnje posodobitve minila šele tri leta in pol in so predlagane zakonske spremembe junija 2010 doživele soglasno podporo (71 : 0) poslancev prav vseh političnih barv.
Jerinova: Načrt upravljanja je »špeh«
»Odprimo zakon! Če tega ne bo, bomo Bohinjci sprožili ustavni spor!« je poslancem zagrozil bohinjski župan Franc Kramar, saj je prepričan, da nekatera neživljenjska zakonska določila prebivalcem parka onemogočajo gospodarjenje z njihovo lastnino ter zavirajo razvoj kmetijstva, gozdarstva in turizma. »Če želimo imeti mrtev park, smo na pravi poti, saj se mladi selijo iz Bohinja,« je svojo napoved utemeljil Kramar. Pritrjujejo mu tudi podatki, zapisani v osnutku predloga načrta upravljanja parka (NUP), ki bi ga vlada morala sprejeti že julija 2012, a je ta »špeh«, kot ga imenuje Andreja Jerina, državna sekretarka za okolje na kmetijsko-okoljskem ministrstvu (MKO), še vedno zaprt v predalih ministrstva. V »špehu« med drugim piše, da je v TNP 37 naselij in da znotraj meja parka živi okoli 2500 prebivalcev, od katerih jih je dobra petina starejših od 65 let in le nekaj več kot desetina mlajših od 15 let. »Indeks staranja v naseljih znotraj parka je daleč nad slovenskim povprečjem,« so zapisali avtorji NUP.
Desetletni načrt upravljanja TNP je strateški dokument, v katerem naj bi bile podrobneje opredeljene razvojne usmeritve, ki pomembno vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva, določa pa tudi, koliko denarja bo do leta 2023 v parku na voljo za izvajanje naravovarstvenih in razvojnih nalog. Vlada bi ta dokument morala sprejeti najkasneje v dveh letih od uveljavitve zadnjih sprememb zakona o TNP, to je do 15. julija 2012. Državna sekretarka Jerinova takole pojasnjuje razloge za velikansko zamudo pri sprejemanju NUP: »Problem je, da je trenutno narejen v obliki strokovnih izhodišč, ki so preobsežen dokument. To je špeh. Načrt upravljanja bi moral imeti neko uporabno vrednost za deležnike na terenu, ki niso akademiki, zato želimo narediti povzetke po posameznih področjih, ki bodo ljudem prijazni. In te povzetke zdaj delamo.«
Ficko: Denarja ni in ga ne bo
Ne glede na to, ali so prebivalci parka akademiki ali ne, pa je ob pogledu na preglednice s predvidenim finančnim razrezom vsakomur jasno, da se ključni razlog za nesprejetje NUP skriva v denarju. Za izvajanje načrta upravljanja in v njem predvidene naloge bi bilo treba do leta 2023 zagotoviti 67,8 milijona evrov ali v povprečju slabih sedem milijonov na leto. NUP predvideva, da bo glavnino denarja (dobrih 60 odstotkov) prispeval državni proračun, štiri odstotke park sam, preostalo pa skupaj slovenski in evropski proračun. »Denarja, ki ga predvideva osnutek načrta upravljanja parka, ni in ga tudi v proračunih za 2014 in 2015 ne bo. To so dejstva,« poudarja Branko Ficko, poslanec največje vladne stranke PS.
A denarja ni niti za izvajanje veljavnega zakona o TNP. V njegovem 11. členu piše, da državni proračun za naložbe in dejavnosti v parku, ki se nanašajo na izvajanje razvojnih usmeritev, občinam na območju parka zagotovi 80-odstotno sofinanciranje teh projektov. Toda tega zakonskega določila vlada ne spoštuje; zagotavlja le denar (vsako leto manj, za letos nekaj manj kot poldrugi milijon evrov) za delovanje javnega zavoda TNP z nekaj več kot 60 zaposlenimi.
Lah: Država prebivalce parka krmi pod šipo
»Sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode smo dolžni zgraditi tudi za območje Zgornje Radovne, ki leži v TNP. Komu naj pošljemo predračun: zavodu TNP, vladi, državnemu zboru ali kateremu od ministrstev?« se retorično sprašuje kranjskogorski župan Jure Žerjav, njegov tolminski kolega Uroš Brežan pa predlaga: »Poskrbimo, da se bo začel zakon o TNP izvajati v vseh členih, ne le v delu, ki govori o omejitvah, pač pa tudi v tistem, ki govori o razvojnih spodbudah. Denar je vedno za prioritete, in če je nacionalni park ena od prioritet države, se denar zanj mora najti, sicer se vsi skupaj vprašajmo, ali si nacionalni park sploh lahko privoščimo!« Poslanec SDS Zvonko Lah pa je k temu pripomnil: »Pravijo, da Gorenjci piščance krmijo pod šipo. V primeru TNP pa država njegove prebivalce krmi pod šipo.«
Da so omejitve v parku problem in da so »nenormalne«, je prepričan tudi poslanec SD Mirko Brulc. »TNP ni rezervat za Indijance, kot je bil nekje. Njegov namen je, da so ljudje tam, in če tam ne živijo, je vse skupaj vredno nič. Ko greš mimo hleva, mora dišati po živini, moraš imeti možnost, da tam kupiš sir ali mleko. To je srž, ni srž samo to, da hodiš po skalah,« je prepričan Brulc.