ZMAG, Zavod za zagon malega gospodarstva s pomočjo množičnega financiranja, je skupaj s partnerskimi organizacijami zadnje mesece spodbudil dialog z vlado in ministrstvi o možnostih, da imajo slovenska podjetja, ki šele začenjajo svoj prodor na trg, lažji dostop do denarja, še posebno prek platform za množično financiranje.

Da je crowdfunding oziroma množično financiranje tudi zaradi takojšnjega preverjanja uspešnosti produkta na globalnem trgu za mlada in ambiciozna slovenska podjetja zelo primeren, dokazuje 48 slovenskih projektov, ki so se v zadnjem letu in pol preizkusili na teh platformah, predvsem na Kickstarterju in Indiegogu.

Obeta se 270.000 zaposlitev

Ne pozabimo, da je denar s pomočjo množičnega financiranja prvi zbiral start up Calypso Crystal že pred slabimi tremi leti. Sicer pa naj bi v projektih, ki jim uspe prek množičnega financiranja, samo v letu 2014 nastalo najmanj 270.000 novih zaposlitev.

»Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da z medsebojnim sodelovanjem pripeljemo kos teh novih služb v Slovenijo. Množično financiranje je trenutno edini ekonomski korektiv, ki še lahko prepriča ljudi, da neposredno investirajo v izdelke in storitve, v katere verjamejo. Vendar pa je daleč od tega, da lahko podjetje, ki zbere na primer na Kickstarterju 100.000 dolarjev, tudi dobi glavnino tega denarja,« poudarja vodja ZMAG Vlado Miloševič, ki ob pojasnjevanju, da je potrebna gradnja podpornega okolja, ki bo podjetjem pomagala v vseh fazah rasti, vse potrebne procese tudi skicira na papir ali jih prikaže na tabli.

Provizije in davki

»Vsi, ki se odločajo o objavi projekta na Kickstarterju, morajo vzeti v zakup tako ameriško kot slovensko davčno in gospodarsko zakonodajo – treba je plačati provizije in davke. Kickstarter na primer vzame podjetju pet odstotkov od zbranih sredstev, Indiegogo do 9 odstotkov, potem je treba plačati še provizijo ameriškemu podjetju, davek na provizijo, provizijo za prenos denarja od donatorjev in še prenos v Slovenijo, tu pa se zadeva še ne konča. Celoten proces je zelo odvisen od številnih faktorjev in lahko pomeni za slovenska podjetja izgubo zbranih sredstev od 10 do 26 odstotkov oziroma uspeh ali propad projekta. Za enako zbrano vsoto so ameriška podjetja obdavčena le 6-odstotno,« podrobno pojasnjuje Miloševič. Zato v sodelovanju s tujimi in domačimi strokovnjaki pripravljajo predloge, da bi podjetja lahko v razvoj in proizvodnjo vložila večino dejansko zbranega denarja in da država ne bi pobrala denarja, ki šele nastaja.

Njihovo začetno raziskovanje slovenskih zakonskih okvirov je namreč pokazalo, da bi bilo treba za postavitev platforme za množično financiranje, ki se deli na nagradno in donacijsko, investicijsko ter posojilno, poseči v kar 17 obstoječih zakonov in na področje različnih ministrstev. Celovito spodbujanje malih podjetij, ki tvori 70 odstotkov celotnega gospodarstva, je nujno, saj prav v teh podjetjih največ zaposlujejo. Slovenska podjetja je torej treba podpreti s tako zakonodajo, da jim bo omogočala konkurenčnost.

Nepotrebni vmesni členi

Veliko dejstev govori torej v prid temu, da potrebujemo nove načine preglednega in hitrega financiranja porajajočih se podjetij. »V Evropi ima desetina ljudi okoli 90 odstotkov vsega denarja. Denar torej je. Treba je samo izločiti vmesne faktorje, kot so banke, javno upravo in razpise, da lahko ljudje, ki verjamejo v določen projekt, neposredno vložijo v projekt oziroma podjetje. In naš temeljit premislek je privedel do tega, da je treba na množičnem financiranju nujno delati,« izpostavlja Miloševič. Za začetek bodo v ZMAG postavili lokalno, torej regijsko platformo za nevladne organizacije. Postavljena bo letos, prvo testiranje bo mogoče že poleti.

Tovrstni kanal za financiranje bi zagotovo potrebovala tudi socialna podjetja, vendar pa Miloševič opozarja, da so socialna podjetja pravne osebe, v Slovenji pa je zakonodaja zelo zapletena. »Če si torej pravna oseba in dobiš donacijo, plačaš davek, in ko daš nagrado, ki je tvoj proizvod, moraš plačati še DDV, saj ima produkt dodano vrednost. Socialnim podjetjem torej svetujemo, naj se pred lansiranjem kampanje obrnejo na nas.«