Posavske občine je na začetku tega desetletja združila ideja o spodbujanju pridelave domače hrane. Pripravili so projekt Posavska špajza, v okviru katerega nameravajo med drugim s pomočjo državnega in evropskega denarja vzpostaviti lokalno trajnostno oskrbo s hrano, povečati število ponudnikov prehranskih izdelkov na posavskih tržnicah, na njih povečati število usposobljenih in registriranih ponudnikov ter zagotoviti večjo kakovost ponudbe lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Pomemben del projekta predstavlja tudi prenova tržnic v vseh šestih središčih občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica, v katerih prebiva dobrih 76.000 ljudi.
Dve leti zamude
V omenjeno infrastrukturo so nameravali vlagati že v preteklih dveh letih, a se je zataknilo že pri odzivu na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so njihovo vlogo kot neskladno z določili objave zavrnili. Po zavrnitvi so v Posavju namesto Centra za razvoj podeželja Posavje kot nosilca projekta in vodilnega partnerja izbrali občino Sevnica. Ta je ministrstvu kmalu zatem poslala dopolnjeno vlogo, za katero so decembra lani prejeli že tudi pozitivno mnenje, ki je vsebovalo tudi pripravljenost ministrstva, da bo izbrano operacijo sofinanciralo do višine 1,1 milijona evrov. Celotna vrednost projekta za Posavje sicer znaša nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Na podpis pogodbe o sofinanciranju naložbe v Posavju še čakajo.
Projekt bodo tako izvedli precej pozneje, kot so sprva predvidevali, saj zaključne letnice triletnega vlaganja v posodobitev tržnic, ki naj bi se izteklo letos, nikakor ne bodo mogli ujeti. Kljub temu so v posameznih občinah v okviru zmožnosti lastnih proračunov že lani začeli pripravljati potrebno projektno dokumentacijo, določene dele operacije pa bodo lahko začeli izvajati še pred podpisom pogodbe z ministrstvom. Finančno in izvedbeno najtežja zalogaja čakata občini Krško in Brežice, kjer sta tudi največji tržnici v regiji. Zlasti tista v Krškem, katere prenova bo stala približno 400.000 evrov in je zaradi precejšnje dotrajanosti in preskromnih prodajnih površin že vrsto let kamen spotike ter predmet zgražanja uporabnikov, neurejene so tudi lastniške razmere. Zaradi omenjenih zadev je krško tržnico v zadnjih letih zapustilo kar nekaj domačih pridelovalcev vrtnin in drugih živil.
Letos brežiška tržnica
Že letos se bodo obnove tržnice lotili tudi v Brežicah, kjer so pred leti razmišljali celo o njeni preselitvi na lokacijo v bližini glavne avtobusne postaje, a so s prihodom krize to misel opustili. Februarja nameravajo prek javnega razpisa poiskati izvajalca, ki bo za nekaj manj kot 300.000 evrov med drugim poskrbel za izvedbo samonosilne fasade, ureditev sanitarij in tržnega prostora ter zunanjo ureditev. Branjevke na brežiški tržnici so nam napol v šali dejale, da bi se v zimskem času najbolj razveselile talnega gretja, ter v resnejšem tonu nadaljevale, da si želijo predvsem kakovostno opravljene prenove, da se ne bi ponovil dogodek izpred dveh let, ko so na tržnici zamenjali kritino, a jim zdaj ob dežju še bolj kaplja za vrat kot prej.