Damjanu se je vztrajanje, tudi, ko rezultatsko ni kazalo najbolje, obrestovalo. Potem ko si je priskakal vstopnico za zimske olimpijske igre v Sočiju ter bo ob Petru Prevcu, Robertu Kranjecu, Juriju Tepešu in Jaki Hvali član slovenske skakalne olimpijske odprave, je sledil še sila uspešen konec tedna na otoku Hokaido. Najprej je bil tik za sijajnim Prevcem na drugem mestu zmagovalnega odra, nato pa je moštvenega kolega prehitel ter se zavihtel še na sam vrh.
Po letu 2008, ko si je z drugim mestom priskakal stopničke v posamični konkurenci v nemškem Willingenu, je Damjan moral čakati kar dolgih šest let, da je znova stopil na oder za zmagovalce ter vse skupaj nadgradil še s prvim mestom. "Delaš, garaš, bil sem drugi, tretji, zmagati mi nikoli ni uspelo, zdaj pa končno in to spet na Japonskem, tako kot poleti na veliki nagradi. Zelo sem vesel, pač ves trud je poplačan, danes sem najbolj srečen človek," je bil vesel Damjan.
Po sobotnem drugem mestu je v šali razplet tekme pospremil z besedami, da je zmago prepustil devet let mlajšemu Prevcu, ki si je nato lahko prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na drugi tekmi pa očitno ni bil več tako uvideven ter si je vzel tisto, kar mu je pripadalo. "To je bila čista šala. Ker je bil Peter včeraj res tako suveren, da sem si upal to reči. Ampak stvari so se danes obrnile tako kot so se in sem nato res zmagal," je dejal.
V karieri je imel številne vzpone in padce ter se skorajda znašel na seznamu odpisanih: "Sebe nisem nikoli odpisal, mogoče me je kdo, a sem vedno vedel, da se da, samo nisem našel pravega načina. S pomočjo Simona Podreberška, ki mi stoji ob strani, in celotne ekipe, ki dobro sodeluje, so se vse stvari poklopile. In to je to."
V zvezi z nadaljnjimi načrti v sezoni ostaja z nogami na trdnih tleh: "Moje želje, ambicije vse je v glavi samo v temu, da bi rad ostal na tej ravni skakanja, da bi skakal tako kot skačem, da ne bi imel večjih napak, ostalo pa je odvisno tudi od sreče in spleta okoliščin in upam, da bo tudi to na moji strani."
Ni treba pretirano izgubljati besed o tem, kaj zmaga pomeni pred olimpijskimi igrami v Sočiju: "Sama zmaga mi res veliko pomeni, še več pa mi pomeni to, da sem imel res konstantne skoke, pri nobenem nisem naredil nobenih večjih napak, občutki so super in vedno sem bil v vrhu in to je tisto, kar ti da največ navdiha."
Karavano pred Sočijem in olimpijskimi igrami čaka še postaja v Willingenu, kjer si je Damjan leta 2007 priskakal sploh prve stopničke, od skupno petih posamičnih v svetovnem pokalu.
