Čeprav so cene električne energije na evropskih trgih najnižje v zadnjih letih, se zneski na položnicah za električno energijo, ki jih mesečno plačujejo gospodinjstva in podjetja, ne zmanjšujejo. Ravno nasprotno, skupna cena, ki jo uporabniki plačajo za električno energijo, se bo po oceni Gen-I tudi letos zvišala, in sicer od 2 do 4 odstotke. A razlogi za to se ne skrivajo v ceni samega energenta. Električna energija predstavlja namreč le slabo tretjino zneska, izpisanega na mesečnem računu, preostanek sestavljajo davki, dajatve in omrežnina, katerih višino določata vlada in Agencija za energijo.
Država bi lahko še podražila elektriko
Dobavitelji prilagajajo cene električne energije predvsem glede na možnosti nakupa na terminskih trgih. Sodeč po energetskem indeksu CONTI se je električna energija na evropskem trgu lani pocenila za 13 odstotkov, trend pa naj bi se predvsem zaradi izrazito velikega deleža obnovljivih virov energije (OVE) iz Nemčije nadaljeval tudi letos. Zato so se nekateri dobavitelji že odločili za dodatno znižanje cen. Vendar je to le slaba tolažba za končne odjemalce, ki bodo kljub temu spet plačevali višje račune. V Elektru Celje namreč predvidevajo, da se bo v letu 2014 zvišal prispevek za učinkovito rabo energije (URE).
S tem se ponavlja lanska zgodba, ko so se končne cene elektrike zvišale od 8 do 11 odstotkov, na kar sta vplivala predvsem dva dejavnika. Najbolj je zasolilo cene več kot 330-odstotno zvišanje prispevka za OVE. »S temi spremembami se je našemu povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu dvignil znesek na položnici povprečno za 6,35 odstotka oziroma 3,08 evra,« so pojasnili v primorskem dobavitelju električne energije E3, hčerinski družbi Elektra Primorska. Vzrok za dodatne dražitve je bilo nato še poletno zvišanje davka na dodano vrednost (DDV). V E3 ocenjujejo, da je višji DDV gospodinjstvom na položnico za elektriko prispeval povprečno 0,82 evra ali približno 1,7 odstotka.
Davčni urad smo povprašali, koliko DDV iz naslova električne energije je država pobrala lani, vendar nam zaradi razdrobljenosti podatkov niso mogli odgovoriti. Na carinski upravi pa smo izvedeli, da je država lani pobrala za okoli 31 milijonov evrov trošarin na električno energijo, kar je dva milijona evrov manj kot leta 2012. A ta znesek zbledi v primerjavi s skupnim obsegom zbranih omrežnin, ki predstavljajo največjo posamično postavko na računih za električno energijo.
Kam gredo omrežnine?
Omrežnine se sicer že nekaj let nižajo in se bodo tudi v prihodnje. Lani se je tarifna postavka omrežnine znižala za dobrih pet odstotkov, enaka cenitev pa je predvidena tudi za letošnje in prihodnje leto.
Mariborsko podjetje SODO, ki skrbi za slovensko distribucijsko električno omrežje, je lani obračunalo za dobrih 346 milijonov evrov omrežnin. Če k temu prištejemo dodatka za delovanje Agencije za energijo in evidentiranje pogodb, lani ukinjen prispevek za zanesljivo oskrbo (DVE) ter prispevka OVE in SPTE (100 milijonov evrov), je skupni pobrani znesek presegel 453 milijonov evrov. Vlaganja podjetja SODO v elektroenergetsko infrastrukturo (EEI) na ravni celotnega slovenskega elektrodistribucijskega sistema so lani dosegla petino tega zneska, torej okoli 90 milijonov evrov. V letih 2011 in 2012 so bila vlaganja še nižja, saj so znašala 88 in 84,6 milijona evrov. Eles, ki skrbi za prenosno električno omrežje, je nekoliko bolj radodaren. Lani je sicer zbral »le« 62,5 milijona evrov omrežnin, a je za vlaganja v infrastrukturo namenil dobrih 25 odstotkov svojih prihodkov.
Zajetne razlike med ponudniki
Vzdrževanje distribucijskega in prenosnega omrežja je ključno za nemoten pretok električne energije do podjetij in domov. Če gospodinjstva nimajo izbire pri tem, komu bodo plačevala davke, dajatve in omrežnine, pa lahko izbirajo, od katerega ponudnika bodo kupovala električno energijo. Za povprečno gospodinjstvo (skupina Dc), ki na leto porabi 3500 kilovatnih ur električne energije – za uporabo luči, televizijo, hladilnik, male gospodinjske aparate, pralni in pomivalni stroj ter bojler – lahko pomeni izbira dobavitelja skoraj 58 evrov letnega prihranka. Najcenejši ponudnik je že nekaj časa Gen-I, pri katerem bi povprečno gospodinjstvo iz skupine Dc imelo z elektriko 528 evrov letnih stroškov. Na drugem mestu je Elektro Energija, kjer je elektrika na leto približno 14 evrov dražja.
Precejšnja gneča je na sredini lestvice Agencije za energijo, kjer loči ponudbe Elektra Celje Energija, Petrola in Petrola Energetika le dobra dva evra. Najdražja ponudnika sta Elektro Maribor Energija Plus – čeprav je lani dvakrat znižal ceno elektrike v svoji ponudbi – in Elektro Gorenjska Prodaja, kjer znaša letni strošek elektrike po oceni Agencije za energijo 585,88 oziroma 586,18 evra.