A kot dobro vemo, je statistika lahko zavajajoča. Gole številke sicer ne lažejo, in če k vsaki postavimo človeka z imenom in priimkom, so zelo boleče, lahko pa »lažejo«, če vse skupaj malce razčlenimo. In pridemo do podatka, da se je z zmanjševanjem števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev v prometu sicer zmanjševalo tudi število povzročiteljev nesreč, ki so bili pod vplivom alkohola, a je bilo to zmanjševanje sorazmerno z zmanjševanjem skupnega števila. Ali z drugimi besedami: odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bil v zadnjih desetih letih, če lansko, za katero uradnih podatkov še ni, izvzamemo, le enkrat (leta 2011) pod 30 odstotki, sicer pa se je vseskozi gibal okrog tretjine. Da, v zadnjih desetih letih je na naših tleh vsako tretjo nesrečo, v kateri je vsaj ena oseba izgubila življenje, povzročil voznik, ki je bil pod vplivom alkohola.

To pa je podatek, ki bi nas, zmanjševanju števila smrtnih žrtev navkljub, moral skrbeti. Še posebej, če ga primerjamo s podatkom evropske komisije, ki pravi, da je v Evropi z alkoholom povezana četrtina vseh prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Razlika med tretjino in četrtino pa je, vsaj ko gre za smrtne žrtve, ogromna. In med drugim jasno kaže na to, da smo pri nas do popivanja in alkohola nasploh preveč tolerantni. Jasno je, da smo pod kožo vsi krvavi in da se napake dogajajo. Tako kot v vsakdanjem življenju tudi v prometu takšne in drugačne, saj ljudje pač nismo roboti – pa še ti se včasih zmotijo. A ko človek vinjen sede za volan, to ni napaka, kakršne so nekatere druge napake v prometu. Gre za zavedni manever, ki močno poveča možnost za napake, ki pripeljejo do katastrofalnih posledic. Če pa je človek toliko vinjen, da gre za nezavedni manever... Ne, za opis česa takega sploh ni besed.