Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč dotlej že dvakrat podaljšalo zadržanje pol milijona evrov, ki so ležali na računu ene od slovenskih bank. Za nadaljevanje postopka je nujno potreboval pomoč hercegovskih kolegov. Tistega 19. decembra 2012 mu je tožilec Tomić korektno predal veliko dokumentacije in zapisnike zaslišanj treh osumljencev, ki jih je opravil na Furlanovo zahtevo. Če bi slovenski tožilec ubral običajno pot izmenjave prek ministrstev za pravosodje, bi na gradivo čakal več mesecev. Mednarodna preiskava je tako dobila nov zagon.
Z mesečnimi nakazili do milijonov
Preiskava se je začela že dve leti prej, aprila 2010. Slovenski preiskovalci so takrat opazili, da ima podjetje 3 Media Limited na računu, odprtem pri Unicredit banki na Šmartinski cesti v Ljubljani, večjo vsoto denarja, ki ni bila vezana kot depozit. Praviloma osebe in podjetja večje zneske vežejo, saj obrestne razlike med vezano vlogo in vlogo na vpogled navržejo omembe vredne zneske. Dodatni sum sta vzbujala sedež podjetja, registriranega v davčni oazi Gibraltar, in ustanovitelj, ki je bil mehiški državljan. Za nameček je bil pooblaščenec podjetja Neven Kulenović iz Sarajeva.
Sumljive transakcije so v istem času preiskovalci zaznali tudi v Avstriji. Dva bosansko-hercegovska državljana, Stipe Prlić in Zoran Bakula, denarja s svojega računa, odprtega pri Volksbank v Gradcu, nikoli nista dvignila. Avstrijski urad Interpola je prvo depešo za mednarodno pravno pomoč poslal 4. marca 2010, drugo 17. januarja 2011. Naslovil jo je na preiskovalce v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Sloveniji in Gibraltarju. Toda podobno kot v primeru Patria, kjer je slovenska policija depešo založila za 15 mesecev, se je preiskava zataknila tudi v Bosni in Hercegovini.
Politični pritisk na domače tožilce je bil očitno prehud. Pri primeru so se izmenjali štirje tožilci, toda preiskave zoper osumljence do danes niso uvedli. Čeprav je Državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA), ki je specializirana za odkrivanje storilcev najhujših kaznivih dejanj, tožilstvo obvestila, da je omenjena trojica osumljena pranja denarja, ki se v BiH preganja na državni ravni, so zadevo razporedili na nižjo raven kantonskega tožilstva. Pred desetimi dnevi pa je mostarski tožilec Spomenko Jukić zahteval mnenje državnega sodišča BiH o stvarni pristojnosti. »Mislimo, da nismo pristojni za ta primer, niti nimamo zmogljivosti za tovrstno preiskavo. Tudi državno tožilstvo BiH se je izjasnilo, da ni pristojno, zato nam je preostalo le, da od sodišča BiH zahtevamo, naj odloči, kdo je pristojen. Spor o pristojnosti bi morali rešiti takoj po pridobitvi kazenskega spisa. Ni mi jasno, zakaj ni tako ukrepal že moj predhodnik Predrag Tomić,« je sporočil Jukić.
Sodni mlini razdeljene države se tako še naprej vrtijo v prazno, medtem ko zveze osumljencev Nevena Kulenovića, Stipeta Prlića in Zorana Bakule segajo visoko v bosansko-hercegovsko politiko in poslovni svet. Stipe Prlić je direktor vodilnega telekomunikacijskega operaterja v Hercegovini HT Eronet, Zoran Bakula je direktor mobilne mreže HT Eronet, Neven Kulenović pa direktor in lastnik več marketinških agencij, s katerimi obvladuje medijsko krajino v BiH.
Kulenovićeva agencija S.V.-R.S.A. je na precej nenavaden način oktobra 2007 zmagala na javnem razpisu HT Eroneta. Izbirna komisija je najprej izbrala agencijo McCann Erickson iz Sarajeva, toda Kulenović je nekaj dni zatem spremenil svojo ponudbo in zmagal. Čeprav bi morali formalno ponoviti razpis, so v telekomunikacijskem podjetju posel za »zakup medijev v BiH« v vrednosti dva milijona evrov dodelili Kulenovićevi agenciji. Leto dni pozneje so podaljšali veljavnost sklenjene pogodbe in zvišali vrednost posla.
Denar iz javnega telekomunikacijskega podjetja, ki je v večinski lasti vlade federacije BiH, pomemben delež pa v lasti hrvaškega telekoma in hrvaške pošte, se je kmalu začel prelivati v roke marketinškega maga, ki se je očitno specializiral tudi za pranje denarja. Že februarja 2004 je Neven Kulenović v Londonu ustanovil podjetje 3Media Ltd., postal njegov direktor in ga nato avgusta 2007 zaprl. Podjetje s podobnim imenom 3 Media Limited (3 Media Ltd.) pa je v davčni oazi Gibraltar 24. februarja 2006 odprl mehiški pesnik in znanstvenik Oscar Leonel Ruiz Ramirez. Mehičan je takrat bival v Ljubljani in za vodenje podjetja pooblastil prav Kulenovića, ki je odprl račun v ljubljanski podružnici banke Unicredit.
Denar, ki so ga v marketinški agenciji pridobili na sumljivem javnem razpisu, je zatem začel teči proti računom osumljencev. Med 30. junijem 2008 in 7. majem 2012 je bilo na račun 3 Media Ltd. v Sloveniji vplačanih več kot 4,7 milijona evrov. Denar je prihajal iz agencij S.V.-R.S.A., Ufa Media in Ujedinjeni mediji, skupine televizij Mreža plus in tamkajšnje podružnice srbske televizije Pink. Samo Kulenovićeva S.V.-R.S.A. je med julijem 2008 in februarjem 2011 v mesečnih obrokih po 50.000 evrov nakazala na račun v Ljubljano milijon in tristo tisoč evrov. Iz Ljubljane se je denar vsak mesec prelival naprej v Gradec, kjer sta v tamkajšnji Volksbank imela računa direktorja HT Eroneta Stipe Prlić in Zoran Bakula. Na računu prvega se je nabralo 170.000 evrov, pri drugem pa 197.800 evrov. Tožilec Harij Furlan je v zahtevi za zadržanje protipravno pridobljene premoženjske koristi avgusta 2012 zapisal, da sta Kulenoviću Prlić in Bakula »kot odgovorni osebi javnega podjetja zagotovila posel in neposredno korist v višini 6,8 milijona evrov, za kar sta prejela nagrado v skupni višini 367.800 evrov«.
Tok umazanega denarja iz ene najbolj obubožanih evropskih držav, kjer so se v vojni ustvarile skorumpirane elite, je 8. maja 2012 prekinil slovenski urad za preprečevanja pranja denarja. Ker je Kulenović, ki še ni vedel, da je pod nadzorom, poskušal zadnjega pol milijona evrov iz Ljubljane nakazati drugam, so transakcijo preprečili, denar pa zasegli.
Pregon šele po spodbudi iz tujine
Kakšen utegne biti epilog? Odredbo za preiskavo je pristojni tožilec Spomenko Jukić spisal, toda zaradi »tehničnih razlogov« je še ni podpisal. Sredi januarja je zahteval preselitev primera na državno raven. Medtem preiskovalci iz BiH ne skrivajo, da računajo na mednarodno pomoč, s katero bi lahko končali preiskavo. »Ko bodo tisti zunaj ukrepali, bomo tudi mi,« je povedal eden od vodilnih kriminalistov, ki je seznanjen s primerom.
Avstrijsko tožilstvo je zaradi pranja denarja začelo postopek proti Prliću in Bakuli. Vodja stikov z javnostjo na graškem tožilstvu Hansjörg Bacher je decembra lani pojasnil: »Junija 2013 smo državnemu tožilstvu v Sarajevu poslali zahtevo, da prevzamejo kazenski pregon zoper dva osumljenca. Odgovora še nismo prejeli. Osebno nimam izkušenj s stiki z BiH, a predpostavljam, da gre za spektakularen primer za BiH, zato upam, da bomo relativno hitro prejeli ustrezen odgovor.« Če bodo v BiH odstopili od primera, se bo postopek zoper Prlića in Bakulo kot tuja državljana nadaljeval pred sodiščem v Gradcu.
Tretji član naveze Kulenović in podjetje 3 Media Ltd. sta pranja denarja obdolžena v Sloveniji. »Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja poteka sodna preiskava proti eni pravni in eni fizični osebi,« je sporočil vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan. O možnosti sojenja tujemu državljanu je pojasnil, da je sojenje v odsotnosti prej izjema kot pravilo in da je mogoče uporabiti različne načine za zagotovitev prisotnosti obtožene osebe. »V okviru mednarodne pravne pomoči je možno uporabiti prisilna sredstva, kot so prisilna privedba, mednarodna tiralica in pripor. Pravno je mogoče tudi sojenje v odsotnosti, če je bil osumljeni predhodno zaslišan v navzočnosti svojega odvetnika,« je povedal Furlan. Primer je zdaj v rokah tožilca Boštjana Jegliča.
Vsi trije osumljenci so bili za potrebe slovenske preiskave že zaslišani. Kulenović se je branil z molkom, Prlić in Bakula pa sta dejala, da sta si od Kulenovića izposodila denar za gradnjo apartmajev v Hrvaški. V odgovoru na novinarsko vprašanje, kako odgovarja na obtožbe o pranju denarja, je Prlić kategorično zanikal, da bi imel kakršne koli osebne ali materialne koristi od navedenega posla med HT Eronet in oglaševalsko agencijo S.V.-R.S.A., in trdil, da ni sodeloval pri domnevnem pranju denarja. Bakula nam je sporočil, da nima komentarja. Kulenović še vedno molči.
Kako se bo razpletla mednarodna preiskava zoper trojico, ki je vpletena v afero, ki spominja na hrvaško Fimi-medio (ta je spodnesla hrvaškega premierja Iva Sanaderja) oziroma na slovensko Patrio (v kateri je bil nepravnomočno obsojen Janez Janša), tudi zaradi politične občutljivosti primera trenutno ni mogoče napovedati. Ali bo bosansko-hercegovsko pravosodje prevzelo primer in pokazalo, da se je sposobno spopasti z organiziranim kriminalom in korupcijo na najvišji ravni, ali pa bosta morala njegovo vlogo opraviti avstrijsko in slovensko tožilstvo, bodo pokazali prihodnji meseci.
Članek je bil pripravljen v okviru projekta Observatorij medijev v Jugovzhodni Evropi, ki ga podpira Evropska unija. Vsebina članka je izključna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije.
