Davčna uprava je lani z nadzorom odkrila za 332 milijonov evrov več davčnih obveznosti, leto prej za dobrih 269 milijonov evrov. Direktorica Dursa Jana Ahčin pripisuje uspeh tudi državljanom, ki so jim lani posredovali še enkrat več prijav kot leto prej. Meni, da so državljani postali bolj zavedni. »Bolj se zavedajo, čemu so namenjeni davki. Ti niso namenjeni nam v Dursu, ampak državljanom, da imamo javno šolstvo, javno zdravstvo, infrastrukturo. Ljudje se vse bolj zavedajo, da če nekdo ne bo plačal davka, ga bodo morali oni namesto njega,« pravi.

Kakšno je po petih letih krize finančno stanje države na strani prihodkov, nad katerimi bedi davčna uprava?

Lani smo po predhodnih podatkih pobrali štiri odstotke manj davčnih prihodkov kot leto prej, vendar smo glede na gospodarsko rast in situacijo v državi že sami ocenili, da bo pobranih javnofinančnih prihodkov manj. Naši načrti so bili praktično identični tistemu, kar je bilo uresničeno. Ocenjujem, da so javnofinančni prihodki stabilni in da smo zastavljene cilje dosegli.

Poleg dohodnine predstavlja največji davčni vir davek na dodano vrednost oziroma DDV. Stopnje DDV so se lani zvišale, hkrati je država zvišala prag za zavezance za DDV s 25.000 na 50.000. Koliko je DDV lani prispeval v davčno blagajno?

Davka na dodano vrednost je davčna uprava pobrala 5,9 odstotka več kot leto prej oziroma skupno 2,24 milijarde evrov. Seveda je na to vplivalo tudi zvišanje davčnih stopenj, a smo hkrati zaradi dviga praga za zavezance pobrali manj davka. Na porast davka so vplivali tudi okrepljeni ukrepi davčne uprave na področju nadzora in sive ekonomije.

Kakšen je glede na gospodarsko situacijo v državi trend plačevanja socialnih prispevkov?

Pobrali smo 2,2 odstotka manj socialnih prispevkov, kar je glede na celotni znesek prispevkov, to je več kot pet milijard evrov, dokaj občutno znižanje. Vendar smo lani 130 milijonov evrov prispevkov izterjali, kar je 10,6 odstotka več kot leto prej.

Kateri davki so lani dosegli največji upad?

Najbolj so se znižali prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb. Res je, da ti z 265 milijoni evrov pobranih davkov ne predstavljajo visokega zneska glede na celotne davčne prihodke, ki jih je deset milijard evrov, vendar je davek od dohodka pravnih oseb upadel za več kot 50 odstotkov.

Gospodarstvo opozarja, da veliko podjetij davčnih obveznosti ni sposobno poravnati zaradi splošnih razmer v gospodarstvu, nelikvidnosti, plačilne nediscipline. Durs ima vpogled v finančno sliko gospodarstva. Kako vi ocenjujete njegovo stanje?

Nelikvidnost v slovenskem gospodarstvu je nedvomno velika. Vendar smo z objavo seznama davčnih dolžnikov z dolgom, večjim od 5000 evrov in starejšim od 90 dni, tudi v Dursu zagotovili transparentnost poslovanja. Potencialni poslovni partnerji lahko tudi na seznamu preverijo, kakšna je finančna sposobnost posameznega podjetja.

Zadnji objavljen seznam davčnih dolžnikov kaže, da se je dolg znova nekoliko povečal. Je javna objava dolžnikov prispevala k večji davčni disciplini?

Seznam vpliva na to, da se obveznosti poravnavajo. Ne poravnavajo se hitreje, se pa. Dolg je stabilen, se je pa začel počasi prelivati v stečajno maso. Število podjetij na seznamu, ki so že v stečaju ali v kakšnem drugem likvidacijskem postopku, se giblje od deset do enajst odstotkov. Od začetka objave seznama aprila lani do zdaj je dolg teh podjetij zrasel z 38 na 42 odstotkov vsega dolga. Sicer pa se je skupni davčni dolg lani po predhodnih podatkih zmanjšal za 9,2 odstotka, in sicer z 1,62 na 1,47 milijarde evrov. Hkrati je seznam postal podlaga za preprečevanje veriženja podjetij, ko želi davčni dolžnik ustanoviti novo podjetje, kar mu zakonodaja prepoveduje.

Zakon o gospodarskih družbah davčnim dolžnikom že dlje časa prepoveduje ustanavljanje novih podjetij, za kar je pristojno registrsko sodišče, vendar se te določbe zakona niso izvajale.

Določbo zakona je bilo preprosto težko izvajati, fizično skoraj nemogoče, in to tako na sodišču kot pri nas. Oboji smo poskušali slediti črki zakona, a so se postopki registracije podjetja izjemno podaljšali. Zdaj se pogleda na seznam, in če je zavezanec na njem, ne more odpreti novega podjetja.

Lani je prvič veljal začasni četrti, tako imenovani krizni dohodninski razred s 50-odstotno davčno stopnjo za letne prihodke nad 70.000 evrov bruto osnove. Koliko več dohodnine je država pobrala na račun večje obdavčitve zavezancev z višjimi plačami?

Dohodnine je bilo lani pobrane po predhodnih podatkih skoraj 1,9 milijarde evrov, kar je okoli deset odstotkov manj kot leto poprej. S podatki o pobrani dohodnini v posameznem dohodninskem razredu pa še ne razpolagamo. Poleg tega se je lani pobirala šele akontacija, tako da bodo učinki dejansko znani pri poračunu dohodnine sredi leta.

V letošnjem letu je na davčnem področju največ pozornosti posvečene davku na nepremičnine. Vrednost nepremičnine bo določila geodetska uprava, davčna uprava pa naj bi opravila svoj izračun. Zakaj?

Zakon o davku na nepremičnine je nov zakon, ki nam bo vsem prinesel več dela, tako nam kot geodetski upravi, upravnim enotam in državljanom. Vrednost nepremičnine bo avtomatično izračunana na podlagi podatkov geodetske uprave in to je stvar množičnega vrednotenja nepremičnin. Na to kot lastniki nepremičnin in kot davčni zavezanci ne moremo vplivati. Geodetska uprava bo vsem lastnikom nepremičnin sporočila preliminarne podatke o nepremičninah in informativni izračun davka. Tisti, ki doslej podatkov o nepremičnini niso preverili, jih bodo verjetno takrat.

Davek bomo na davčni upravi odmerili na podlagi podatkov, ki nam jih bo posredovala geodetska uprava, hkrati pa jih dopolnili z olajšavami, ki jih bodo zavezanci uveljavljali, na primer olajšava za invalide, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička. Seznam teh zavezancev smo želeli pridobiti od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar je informacijska pooblaščenka odločila, da mora podatke posredovati vsak zase. Žal nam je, da se znova obremenjuje ljudi, a gre za osebne podatke. Na podlagi vseh podatkov bomo pripravili končno odločbo, ki jo bomo posredovali zavezancem. Seveda bo mogoča pritožba tako kot na vsako drugo odločbo, na samo vrednost nepremičnine pa se pritožba dejansko ne more nanašati.

Ali se lastniki nepremičnin že obračajo na vas?

Vlada na spletni strani objavlja vsa vprašanja in odgovore, povezane z davkom na nepremičnine, in jih sproti dopolnjuje. V prvi fazi je veliko več vprašanj za geodetsko upravo, se pa ljudje obračajo tudi na nas. Nekateri sicer pričakujejo, da bomo opravljali vlogo davčnega svetovalca, jim svetovali, kako naj se izognejo plačilu davka ali dosežejo čim nižji davek. Vendar nista to ne naša naloga ne naše poslanstvo.

Predstavnica ministrstva za finance je pred časom dejala, da gospodarske krize ni mogoče rešiti z davki. Po drugi strani je videti, da je Durs v krizi močno povečal nadzor, vse večja so tudi pričakovanja javnosti. Je mogoče z bolj restriktivno davčno politiko, z večjim davčnim izkupičkom omiliti posledice krize?

Da, z bolj restriktivnim izpolnjevanjem predpisov in s prostovoljnim plačevanjem dajatev državi. Ne glede na to, kakšne predpise bo država sprejela, se bodo vedno našli tisti, ki bodo želeli te predpise obiti. Zavest državljanov je zato ključnega pomena. Proti neizdajanju računov nam namreč ne bo pomagal noben sistem, nobena davčna blagajna. Če bomo za svojo storitev zahtevali račun in bo ta zabeležen, bo davčni predpis izpolnjen. In davčni predpisi so naravnani tako, da se pobere toliko davkov, kolikršne so potrebe države in državljanov.

Pravite, da bodo določeni ljudje vedno želeli obiti predpise. Vendar je videti, kot da so ti stalno korak pred vami.

Tudi mi moramo biti vedno inovativni in iskati nove rešitve. Nove poti izogibanja plačevanju davkov, ki jih zakonodajalec ni predvidel, iznajdljivi ljudje ali podjetja pa so jih našli, ugotovimo večinoma v davčnih nadzorih. Temu sledi sprememba davčne zakonodaje.

Posledično so edina stalnica slovenske davčne zakonodaje spremembe, pa čeprav naj bi bila prav davčna zakonodaja kar se da predvidljiva, stalna.

Spremembe davčne zakonodaje vedno predstavljajo neko novo administrativno breme za poštene davkoplačevalce. Vendar se po moji oceni kljub temu spreminja v smeri, ki pomaga tako davčnim zavezancem kot državi. V nekaterih primerih je davčna zakonodaja res zelo zapletena, vendar skušamo v davčni upravi zakonodajo narediti bolj razumljivo, bolj prijazno državljanom.

Po uvedbi virtualnih davčnih blagajn ste uvedli več kot 4000 inšpekcijskih nadzorov. Lotili ste se gostincev, zapirali ste gostinske lokale, medtem ko za odvetnike, zobozdravnike uvedba registrskih blagajn ni bila obvezna.

Po konec lanskega leta sprejetem sklepu vlade bo uporaba registrskih blagajn obvezna za vse, ki poslujejo z gotovino. Za manjše izjeme, ki bodo še določene, bo obvezna uporaba paragonskih blokov, ki jih bo izdala davčna uprava, s čimer bo zagotovljena sledljivost.

Kje se po vašem mnenju obrača več neprijavljenega dohodka, v gostilnah ali odvetniških pisarnah?

Projekt preverjanja odvetnikov je bil uveden leta 2009 in se je izvajal vse do konca lanskega leta. V letu 2013 smo ugotovili za 483.000 evrov dodatnih obveznosti. Odločili smo se, da je projekt primerno zaključiti in odvetnike preverjati v okviru ugotavljanja premoženja, ko primerjamo prijavljene prihodke s potrošnjo. Ocen o tem, koliko gotovine se pri odvetnikih pretaka, nismo delali.

Boste v postopku preverjanja razkoraka med prijavljenim in dejanskim premoženjem odvetnikom namenili posebno pozornost?

V projektu ugotavljanja premoženja razvrščamo zavezance glede na tveganje. Če je lani zavezanec prijavil 50.000 evrov prihodkov, mi pa vidimo, da si je kupil ferrari, drago stanovanje in podobno, ugotovimo, da se prijavljeni prihodki ne skladajo s potrošnjo. Glede na razkorak ocenimo tveganje, večji kot je razkorak, višje na lestvici tveganja je zavezanec. Če bo odvetnik prišel v vrh lestvice, bo pregledan, ne bomo pa opravljali pregleda na osnovi poklica zavezancev.

Kakšna pojasnila vam dajejo davčni zavezanci, ko pojasnjujejo razkorak med prijavljenim in dejanskim premoženjem? Katera so najbolj neverodostojna pojasnila, če lahko tako rečem?

Spomnim se, da je davčni zavezanec pojasnjeval, da je izvor njegovega premoženja izhajal iz zlata, ki ga je zakopal dedek. Drugi je trdil, da je premoženje financiral s posojilom, ki naj bi mu ga posodil sorodnik iz Nemčije. Povezali smo se z nemškimi organi in ugotovili, da ta sorodnik že 20 let prejema socialno pomoč. Ta je trdil, da si je sam sposodil pri sorodnikih v Bosni, zato smo podatke izmenjali še z njimi. Ugotovili so, da živijo ti sorodniki izjemno skromno in da denar ni mogel priti od njih.

Kako pogosto uspe zavezancem dokazati izvor premoženja?

Pristopi so res zelo različni, vendar jim uspe izvor premoženja dokazati zelo redko. Doslej smo opravili več kot 230 inšpekcijskih nadzorov, zavezancem pa naložili plačilo slabih 36 milijonov evrov dodatnega davka. Samo lani smo opravili 57 pregledov in pri tem ugotovili za deset milijonov evrov dodatnih obveznosti. Davka doslej nismo odmerili v zgolj 30 primerih, kar pomeni, da je zavezancem uspelo dokazati izvor premoženja ali pa smo v postopku nadzora ugotovili, da razkoraka ni. Ti pregledi, pri katerih dela trenutno 30 davčnih inšpektorjev, so izredno dolgi in zahtevni.

Ne glede na to, kako neverodostojna so pojasnila, teh verjetno ne morete preprosto ovreči.

Seveda ne.

Novela zakona o davčnem postopku je za premoženje nepojasnjenega izvora zvišala davčno stopnjo na 70 odstotkov. Pri takšnih stopnjah po mnenju strokovnjakov večinoma ne gre več za davčno, ampak kaznovalno politiko. Se Durs spreminja v represivni organ?

Takšna davčna stopnja je po mojem mnenju povsem upravičena. Če redno plačuješ davke, boš plačal takšno stopnjo, kot jo plačajo vsi drugi pošteni zavezanci. Če si poskusil davek utajiti, je prav, da je odmera zate višja, kot je za vse druge poštene davkoplačevalce. Ali smo zaradi tega represivno-kaznovalni organ, se mi pravzaprav ne zdi pomembno. Zavestno izogibanje plačevanju obveznosti je nedopustno.

Obdobje, za katero bo Durs lahko preverjal razkorak med prijavljenim in dejanskim premoženjem, se hkrati podaljšuje s pet na deset let. Pričakujete, da bodo imeli zavezanci dokumentacijo o prejemkih za deset let nazaj?

Vsi podatki o plačilih se hranijo, zato po mojem mnenju ni razloga, da teh podatkov zavezanci ne bi mogli pridobiti. Glede na dolgotrajnost postopkov in glede na to, kdaj so se dogajale največje zlorabe, je desetletno obdobje nujno potrebno. Če bi še vedno veljalo zgolj petletno obdobje, bi lahko gledali zgolj od leta 2009 naprej, čeprav se je večina spornih poslov zgodila pred tem letom.

Kdaj?

V letih 2006 in 2007, ko je bilo v sistemu veliko več denarja.

Kako pogosto po vaših dosedanjih ugotovitvah izhajajo razlike med prijavljenim in dejanskim premoženjem iz kaznivih dejanj?

Teh podatkov nimamo, sodelujemo pa v finančnih preiskovalnih skupinah na tem področju z uradom za preprečevanje pranja denarja, komisijo za preprečevanje korupcije, Nacionalnim preiskovalnim uradom in specializiranim državnim tožilstvom.

Omenili ste komisijo za preprečevanje korupcije. Ta je že pred letom dni z razkritjem razkoraka med prijavljenim in dejanskim premoženjem dveh vodilnih politikov v državi dodobra pretresla slovenski politični prostor. Ko sta skušala omenjena zavezanca zmanjšati pomen ugotovitev protikorupcijske komisije, sta se oba sklicevala na davčno upravo. Zakaj ni Durs doslej pokril ugotovitev komisije?

Ker je to davčna tajnost. Ta je v nekaterih primerih za naše delo dejansko preveč zavezujoča. V določenih primerih bi si tudi v davčni upravi zgolj zavoljo transparentnosti želeli, da bi bila davčna tajnost bolj razrahljana. Zdaj se na nekoga pokaže s prstom, kaj vse da je naredil narobe, obvelja pa, da davčna uprava v zvezi s tem ni naredila nič, kar pa ni res.

Ampak kljub davčni tajnosti… dva zavezanca protikorupcijski komisiji nista znala pojasniti izvora premoženja, v odgovoru na ugotovitve komisije pa sta se sklicevala na vas. Prvi je dejal, da je izvor svojega premoženja dokazal vam, drugi vas je pozival, da čim prej končate postopek.

Zavezanca se samega davčnega postopka pri tem nista dotaknila. Davčna uprava lahko podatke, ki veljajo za davčno tajnost, v skladu z zakonom razkrije le, če zavezanec v medijih sam nepopolno ali enostransko razkriva te podatke.

Bom vprašala drugače: ali pomeni molk Dursa, da je z ugotovitvami protikorupcijske komisije kar koli narobe?

Zakon o davčnem postopku zavezuje k davčni tajnosti zgolj davčno upravo, medtem ko je protikorupcijska komisije naredila vse v skladu s svojimi pristojnostmi. Na podlagi podatkov, ki jih je imela, in v okviru svojih pristojnosti je komisija odlično opravila svoje delo. Ravnanja davčne uprave pa ne bom komentirala. V davčni upravi zagotovo ne bomo sklicevali novinarske konference na temo teh dveh zavezancev.

Pozneje so se v javnosti pojavili dokumenti davčne uprave v zvezi z enim od obeh zavezancev, in sicer županom Mestne občine Ljubljana oziroma podjetjem njegovega sina. Zaradi razkritja dokumentov ste uvedli notranji nadzor. Kaj ste ugotovili?

Ugotovili smo, da je bil dokument po uradni poti iz davčne uprave posredovan na zelo veliko naslovov državnih organov, javnosti pa ni bil posredovan iz davčne uprave.

Koliko zaposlenih v Dursu ima vpogled v določenega davčnega zavezanca?

Samo tisti, ki mu odmerja davek ali ga nadzoruje. Za vse področje dela davčne uprave pa velja davčna tajnost. Zagotavlja se revizijska sled, ki pojasni, od koga in h komu je šel kak dokument, kdaj, zakaj in podobno. V prej omenjenem postopku nadzora smo ugotovili, da ni v ta dokument vpogledal nihče od nepooblaščenih.

Leta 2011 je Durs od bank zahteval podatke o vseh nakazilih na 42 davčno ugodnejših območij in o nakazilih s teh območij na bančne račune slovenskih zavezancev. Koliko dodatnih davčnih obveznosti ste doslej ugotovili?

Opažamo, da poslujemo Slovenci največ s Ciprom, Združenimi arabskimi emirati, Sejšeli, Belizejem in Deviškimi otoki ter Švico in Liechtensteinom. Lani smo na podlagi podatkov o nakazilih v davčne oaze ali iz davčnih oaz opravili 168 nadzorov in dodatno obračunali 12,2 milijona evrov davka. Leto prej smo opravili 341 nadzorov, ugotovili pa samo za 3,4 milijona evrov dodatnih obveznosti. Izkupiček je bil lani večji zato, ker smo se osredotočili na najbolj kritične zavezance.

Kako v Dursu preverjate davčno rezidentstvo slovenskih državljanov? Znani slovenski podjetnik, ki naj bi živel v tujini in tam plačeval davke, čeprav je v Sloveniji zasedal več vidnih funkcij, je v pritožbi na pripor sodišču zatrjeval, da njegovi otroci obiskujejo vrtec v Sloveniji, da živi v Sloveniji. Preverite v takšnih primerih rezidentstvo tudi za nazaj, ugotavljate morebitne davčne obveznosti?

To je spet en indic v mozaiku, ki nam pripomore, da gremo preverit okoliščine. Če je to odmevna zgodba, kot je ta, o kateri govorite, jo seveda preverimo. Sicer pa določanje rezidentskega statuta, ali je torej naš davčni rezident ali je tuji davčni rezident, ni enostavno. Gre za dolgotrajne postopke, ki vključujejo tudi mednarodno izmenjavo podatkov. Če so njegovi ekonomski interesi v Sloveniji, če je tukaj njegova družina, hodi tukaj k zdravniku, ima tukaj svoje življenjske interese, je davčni rezident Republike Slovenije, četudi ima prebivališče prijavljeno drugje. Ne more biti kaj drugega. Tudi to je ena od stvari, ki jih preverjamo.

Koliko kazenskih ovadb je Durs vložil v zadnjih treh letih?

Vložili smo nekaj manj kot 500 kazenskih ovadb in nekaj manj kot 1000 naznanitev kaznivih dejanj.

Ste zadovoljni z odzivom organov pregona?

V zadnjem obdobju vse tesneje sodelujemo z državnim tožilstvom, želeli pa bi si še boljši pretok povratnih informacij.

Durs ima 42 odstotkov vsega dolga, okoli 400 milijonov evrov, ujetega v stečajih. Število zahtev za stečaje ste lani podvojili, a je kljub temu slišati kritike, da ste s finančnimi težavami podjetij seznanjeni pred drugimi upniki in da bi morali zato prej vlagati zahtevke za stečaj, ko je morda še kaj stečajne mase. Zakaj Durs čaka?

Davčna uprava spremlja davčnega zavezanca in vidi, ko pride v likvidnostne težave. Ukrepati začnemo, ko zavezanec zamuja s plačevanjem svojih obveznosti ali jih ne plačuje. Najprej pošljemo opomin in lani smo bili s tem uspešni, saj je bil v 70 odstotkih terjan dolg poplačan. Sledili so sklepi o davčni izvršbi, s katerimi poberemo sredstva s transakcijskega računa ali zarubimo premoženje. Na podlagi tega ukrepa nam je uspelo izterjati 32 odstotkov vsega terjanega dolga. Telefonska izterjava je v 50 odstotkih primerov poskrbela, da je bil dolg poplačan. Vse te instrumente davčne izvršbe vedno uporabimo, preden se odločimo za stečaj. Ta je za nas skrajni ukrep. Kljub temu smo lani vložili 193 predlogov za začetek stečaja, za predujme pa plačali nekaj več kot 900.000 evrov.

Zakaj je stečaj vaš zadnji možni ukrep?

Zato ker se podjetja bojujejo na trgu za preživetje. Ko prosijo za odlog plačila davka, predložijo zavarovanja, predložijo poslovne načrte. Nismo grobarji podjetij. Tukaj smo zato, da pobiramo davke. Nismo regulator trga, da bi s stečaji s trga odstranjevali nelikvidna podjetja. Dokler ta vsaj v večji meri poravnavajo davčne obveznosti ali pa so te zavarovane z naše strani, na primer z rubežem premoženja, ni razloga, da jih pahnemo v stečaj.

Marca 2010 smo v Dnevniku poročali o podjetju, iz katerega so lastniki prenašali dejavnost in s tem prihodke na novo podjetje, dolgove in zaposlene pa puščali na starem podjetju. Napovedali smo, da bo končalo v stečaju, kar se je zgodilo. Durs je prijavil za pol milijona evrov terjatev, pa čeprav so bili davčni inšpektorji v podjetju že v začetku leta 2010.

Konkretnega primera na morem komentirati. Če davčni dolg obstaja, mi pa ne ukrepamo, imamo praviloma ta davčni dolg zavarovan. Tudi na seznamu davčnih dolžnikov so dokaj velika podjetja, ki ne poravnavajo svojih obveznosti, vendar imamo ta dolg zavarovan. Če bi želeli ta zavarovanja unovčiti in če imamo terjatve zavarovane na primer s proizvodno linijo, lahko podjetje dejansko uničimo in to potem res ni več sposobno ustvarjati nove vrednosti. Ko davčnega dolga nimamo zavarovanega, je zadeva zrela za stečaj.

Kako odgovarjate na kritike upnikov, ki opozarjajo, da nimajo na voljo toliko podatkov kot Durs, ki ima vseskozi vpogled v drobovje podjetja in se lahko prej seznani s tem, da za poplačilo upnikov ne bo dovolj?

Te kritike so absolutno neupravičene, ker lahko danes vsak pridobi podatke. Veliko kritik je bilo od zaposlenih, češ da ne vedo, ali imajo plačane prispevke ali ne, čeprav lahko prek sistema e-davkov vsak zase pogleda, ali ima plačane prispevke ali ne. Če sam nima dostopa do sistema, lahko za vpogled pooblasti kogar koli drugega, če mu to ne uspe, lahko pride k nam. Zaposleni zagotovo imajo informacije, kaj se s podjetjem dogaja, prav tako poslovni partnerji. Tudi vse blokade transakcijskih računov so javne. Če podjetje ne poravnava obveznosti do poslovnega parterja, je tudi to znamenje, da nekaj ni v redu. Informacije niso skrite.

Največji dolžnik na seznamu davčnih dolžnikov je z več kot 20 milijoni evrov dolga podjetje Maxicom Zlatana Kudića. Ta je že marca 2010 iz krovne družbe izstopil, prenesel jo je na Ciper. Kdaj ste ugotovili, da tega denarja verjetno nikoli ne boste izterjali?

Čeprav je dolžnik javno objavljen, veljajo okoliščine tega primera še vedno za davčno tajnost, zato na to vprašanje ne morem odgovoriti.

Durs je bil deležen tudi kritik državnega pravobranilstva glede upravljanja terjatev države v stečajih. Opozorili so, da jim vabila na seje upniških odborov posredujete prepozno, da sploh ne vedo, za kakšne terjatve države gre. Ali upravlja Durs terjatve v stečajih racionalno?

Zagotavljam vam, da se stečajnih postopkov lotevamo zelo resno. Kar zadeva sodelovanje z državnim pravobranilstvom, je praksa po Sloveniji različna, zato se bomo na posebnem sestanku dogovorili za enotno obravnavo po vsej državi.

Ali nov informacijski sistem, ki je stal slabih 19 milijonov evrov, zdaj deluje? Opomine za plačilo dolga ste pošiljali tudi podjetjem, ki sploh niso bila davčni dolžniki.

Vsak novi davek, ki pride, damo na nov sistem. Očitek, da smo izdajali opomine za že izvedena plačila, smo v celoti zavrnili. Ugotovili smo, da je zavezanec dolg poravnal po tistem, ko je bil opomin že evidentiran oziroma v postopku izdaje. Zavezanci se tudi pritožujejo, da opomina niso prejeli, ampak so jim bila sredstva na računu preprosto zarubljena. Tem bi sporočila, da davčna uprava vsakemu davčnemu neplačniku prvič pošlje opomin pred davčno izvršbo. Če zavezanec v nadaljevanju ne poravna svojih obveznosti v celoti – skupaj z zamudnimi obrestmi – se mu opomin ne pošilja več. Zaradi tega je priporočljivo preverjati davčno kartico, ki jo ima vsako podjetje. Z informacijskim sistemom smo zadovoljni, bo pa ta vedno predmet izboljšav.

V minulih letih so bila glasna opozorila, da ima davčna uprava premalo inšpektorjev, da so ti preveč obremenjeni, v zadnjih mesecih pa o kadrovski stiski Dursa ni več veliko slišati. So se razmere izboljšale?

Lani smo na tem področju naredili zelo veliko. Novi inšpektorji so se nam pridružili iz carinske uprave, izpit za davčnega inšpektorja so opravili tudi kontrolorji davčne uprave, ki sicer izpolnjujejo pogoje za delo inšpektorja. Danes imamo tako 360 inšpektorjev, kar je v redu, bi si jih pa seveda želeli še več, da bi lahko še bolj temeljito opravljali svoje delo. Vendar dobrega davčnega inšpektorja na moremo dobiti na trgu, četudi nam vlada odobri 200 novih zaposlitev. Naj zaposlimo zelo dobrega pravnika, ki nikoli ni delal z bilancami, ali zelo dobrega ekonomista, ki ne pozna davčne zakonodaje? Najboljši inšpektorji so ljudje, ki so področje davkov imeli priložnost spoznati že pri preteklem delu, denimo v kontroli, izterjavi.

V javnosti ste večkrat izrazili mnenje, da je slovenska davčna zakonodaja do plačnikov prijazna, da se morajo ljudje zavedati, da se javne storitve financirajo iz pobranih dajatev. Ali ste vi osebno zadovoljni z javnimi storitvami, ki jih dobite za to, kolikor vam pri vsakokratni plači odmeri država? Ste zadovoljni z javnim zdravstvom, javnim prevozom, javnim šolstvom? Ste prepričani, da boste uživali pokojnino, ki vam bo omogočala dostojno življenje?

Zadovoljna sem, da lahko grem k zdravniku, ko sem bolna. Nisem najbolj zadovoljna s čakalnimi vrstami pri zdravnikih specialistih, vendar mi jih država še vedno omogoča. Vsi, ki so doslej šli v pokoj, prejemajo pokojnino. Ali jo bom sama, ne vem. Vendar bo to odvisno tudi od tega, koliko novih delovnih mest bomo ustvarili in koliko davkov in prispevkov bomo mi in mlajše generacije plačali v državno blagajno. Imam upanje v našo državo in da, sem zadovoljna, da mi omogoča vse te storitve.