V Chamonixu je nastopilo 293 tekmovalcev iz 17 držav, od tega samo 13 žensk. (Med njimi je bila tudi komaj 12-letna Norvežanka Sonja Henie, ki se ji sicer ni uspelo uvrstiti v finale, je pa zato zmagala na naslednjih treh olimpijskih igrah.) S 17 in 11 osvojenimi odličji sta bili daleč najbolj uspešni udeleženki Norveška in Finska, na tretjem mestu pa so bile ZDA in Anglija z vsega štirimi. Na sporedu so bile naslednje discipline: hitrostno drsanje, curling, hokej na ledu, smučarski tek, nordijska kombinacija, smučarski skoki, umetnostno drsanje, bob in vojaški patruljni tek.

Kraljevino Jugoslavijo so zastopali štirje smučarski tekači. (S tako maloštevilno zasedbo so na igrah nastopili le še naši sosedje Madžari.) Po nekakšnem nacionalnem ključu sta bila to Slovenca Vladimir Kajzelj in Zdenko Švigelj ter hrvaška tekača in predvsem nogometaša Dušan Zinaja in zobozdravnik Mirko Pandaković. Zinaja, ki je tisto zimo prvič in zadnjič postal jugoslovanski prvak v smučarskih tekih, se je v zgodovino športa tedanje skupne države vpisal kot prvi reprezentančni nogometaš, ki je postal tudi selektor izbrane vrste, Pandaković pa je bil znan tudi kot nogometni sodnik. Naša četverica se je v Francijo podala brez kakršnih koli možnosti za osvajanja višjih mest od tistih povsem na začelju, saj za kaj več fantje niso bili pripravljeni ne telesno ne tehnično, niti prave smučarske opreme niso imeli. S turnimi smučmi ter neprimernimi smučarskimi vezmi in oblačili kaj drugega niti ni bilo pričakovati. V teku na 50 kilometrov je do konca prisopihal le vztrajni Zinaja, vendar je zaradi prepoznega prihoda v cilj ostal brez uvrstitve. Ker se je po progi in zlasti po okrepčevalnicah ob njej obiral celih 9 ur (najboljši so dosegali čase pod štirimi urami), na ciljnem prizorišču namreč ni bilo več nikogar, vodstvo tekmovanja pa na večerji.

Olimpijadi v Chamonixu je od slovenskega tiska pozornost namenjal le časnik Jutro, drugi so dogajanje omenjali le tu in tam s kakšno drobno vestičko, medtem ko Slovenec o igrah sploh ni pisal.

Pričetek Olimpijade

Zimskosportne tekme v Chamonixu.

Danes 25. januarja se s slavnostno ceremonijo otvorijo v Chamonixu zimskosportna tekmovanja, ki se priredijo ob priliki letošnje Olimpijade. Chamonix ali Chamouny, zimsko zdravilišče v 24 km dolgi in 2 km široki dolini istega imena v francoskem departementu Haute-Savoie ima približno 4000 prebivalcev, ki se predvsem preživljajo s tujskim prometom. (...)

Vlade raznih narodov so z visokimi državnimi podporami omogočile svojim športnikom odhod v Chamonix, privatne zbirke med občinstvom so prinesle velike vsote, le pri nas merodajni činitelji še niso uvideli, da je poleg politike še kaj drugega koristno za državo in narod. Vsled indolence ali nerazumevanja so se prošnje za državno podporo rešile na način, kakor se pri nas reši marsikatera važna zadeva – ostale so nerešena. Obstojala je že nevarnost, da Jugoslavija sploh ne odpošlje svojih smučarjev v Chamonix. Kljub temu se je posrečilo nabrati najnujnejša potrebna sredstva, da je mogel končno naš Olimpijski odbor, sicer tudi šele po ureditvi gotovih nesporazumljenj, določiti jugoslovansko smuško delegacijo. (...)

Jutro, 25. januarja 1924

Ljubljanski smučarji na poti v Chamonix. Danes opoldne sta odpotovala v Francijo, v slovito zimsko zdravilišče Chamonix člana Ljubljanskega sportnega kluba, g. Kajzelj in Švige1j. Odlična naša sportnika bosta skupno z Zagrebčanom, prvakom države g. Zinajo zastopala jugoslovenski zimski sport na mednarodni olimpijadi v Chamonixu, ki se prične prihodnje dni. Čestitamo Zimskosportnemu savezu, da je oficijelni nominaciji g. Zinaje po zagrebškem olimpijskem odboru dodal še dva naša športnika, v katera stavljamo najboljše nade.

Slovenski narod, 25. januarja 1924

Chamonix

Oficijelna otvoritev zimske olimpijade.

S svečano ceremonijo se je v petek ob 13.30 oficijelno otvorila zimskosportna olimpijada pred mestno hišo v Chamonixu, kjer so bile po abecednem redu – prva Avstrija, zadnja Jugoslavija (Yugoslavie) – postavljene reprezentance 17 prijavljenih držav. Svečanosti so se udeležili zastopniki sindikata alpskih vodnikov, lokalna društva, ognjegasci, občinsko zastopstvo itd. Od mestne hiše se je razvil sprevod po mestu. Na čelu vsake reprezentance so nosili zastavo dotične države. V stadionu je predsednik francoskega olimpijskega odbora Clary naprosil zastopnika francoske vlade državnega podtajnika Gastone Vidal, ki je kratkim nagovorom otvoril letošnje olimpijske igre. (...)

Včeraj v ponedeljek so se vršile hockey tekme na ledu. Izidi so: Švedska : Švica 9 : 0 (3 : 0), Amerika : Belgija 19:0 Kanada : Češkoslovaška 30 : 0 (8:0). V četrtek igra Češkoslovaška proti Švedski.

Jutro, 29. januarja 1924

Zimska olimpijada v Chamonixu

(...) Smuške tekme na 50 km, o kateri smo že poročali, so se od Jugoslovanov udeležili dr. Pandakovič, Švigelj in Zinaja. Tekma se je vršila ob silno neugodnem vremenu: temperatura na startu 12 stopinj pod ničlo, poleg tega hud veter s snežnim metežem. Proga pa se je dvigala 1800 m visoko, kjer je bila temperatura nad 20 stopinj pod ničlo in baje še mnogo hujša. Mnogo tekmovalcev je zato odreklo že na startu, mnogi pa tudi med potom, med njimi Švigelj in dr. Pandakovič. Švigelj je v dobri formi prevozil kakih 18 km in prehitel pri tem 6 tekmovalcev, ki so startali pred njim. Prišel je do višine 1600 m, pa so mu začele zmrzovati roke in noge. Zato je odstopil, kakor malo pred njim dva Švicarja, od katerih je eden obležal ob progi brez zavesti. Tudi Pandakovič je odstopil, tako da je vzdržal do konca le Zinaja, ki pa je vozil skoro 9 ur in se ni mogel plasirati. Vsa boljša mesta so zasedli severnjaki (Norvežani in pa Finci).

Jutro, 6. februarja 1924

Zimska Olimpijada v Chamonixu. Splošna klasifikacija v zimskih olimpijskih igrah, vršečih se v Chamonixu je sledeča: Norveška 134.5 točk, Finska 75.5, Anglija 30, Zedinjene države 29, Švedska 26, Avstrija 25, Švica 24, Francija 19. 5, Kanada 11, Češkoslovaška 8.5, Belgija 6 in Italija 1 točko.

Slovenski narod, 7. februarja 1924