Čeprav se z njim druži tudi zasebno, Švici pa sta na olimpijskih igrah leta 2008 na Kitajskem med dvojicami priborila zlato kolajno, pa je Federer v minulih letih spisal sanjsko zgodbo, nedosegljivo vsem v teniški karavani, ne zgolj 28-letniku iz Lausanne. Toda nasmeh na licih, potem ko je v četrtfinalu ugnal Srba Novaka Đokovića in nato v polfinalu v štirih nizih še Čeha Tomaša Berdycha, je bil tako prešeren, kot da bi si podredil ves svet. »Enostavno ne vem, kaj naj rečem, nikoli si nisem mislil, da lahko zaigram v finalu turnirja za grand slam. Trdo delo se mi je obrestovalo, presrečen sem.« Skromne besede desnorokega teniškega igralca, ki je profesionalni karieri podredil vse. Pri 15 letih je nehal obiskovati šolo – znanje je nabiral na daljavo – in po ves dan udarjal rumeno žogico, zgodba zase pa sega v januar 2011, ko je svoji ženi Ilham, znani televizijski napovedovalki in nekdanji manekenki, s katero ima štiriletno hčerko Alexio, dejal, naj se začasno ločita, da se bo lahko posvetil zgolj tenisu. »Imam le še pet let časa za odmeven uspeh in tenis je v mojem življenju številka ena,« je bil krut lani drugi najboljši švicarski športnik. Če mu bo do konca uspelo priti že v Avstraliji, bo sreča dvojna, saj se bo vrnil v objem žene in hčerke, ki ga gotovo pogrešata.

Da prav v Melbournu igra vrhunsko, je gotovo vsaj majhno presenečenje, saj je njemu najljubša podlaga pesek, čeprav se odlično znajde tudi na trši podlagi, kjer prideta do izraza močan servis (njegov rekord je 232 km/h) in igra na mreži. »Ima najboljši enoročni bekhend udarec med vsemi v teniški karavani,« mu je pred časom laskal nekdanji zvezdnik John McEnroe, a je v preteklosti ogromno dvobojev izgubil, ker glave ni imel na pravem mestu. »Je nadarjen, toda nekoliko neroden in ne najbolje psihično pripravljen,« so zapisali v Sunday Times, zato ne čudi, da s trenerjem Magnusom Normanom, s katerim sta začela sodelovati lani – leta 2000 je bil finalist Roland Garrosa in polfinalist v Avstraliji, v statistiki ima zabeleženih 12 turnirskih zmag – velik poudarek namenjata prav večji samozavesti.

Samozavest mu gotovo vlivajo tudi navijači, ki ga spremljajo široko po svetu in je deležen njihovih glasnih ovacij. »Odličen občutek je to, ko ti množice ploskajo. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj uživam v tenisu. Tudi ko izgubim, me spodbujajo, kar je nekaj naravnost čudovitega,« pravi ljubitelj filmov in glasbe, ki podpira domači hokejski klub, lahko pa se tudi pohvali, da ima, odkar je profesionalec, bančni račun izdatno napolnjen, saj je doslej samo s turnirskimi nagradami zaslužil bruto devet milijonov ameriških dolarjev, donosne pogodbe pa ima podpisane tudi s proizvajalcem avtomobilov Audijem, luksuznih ur Audemars Piguetom in teniškim opremljevalcem Yonexom. Če bo v nedeljo preskočil še zadnjo oviro, bo lahko dejal, da je letošnje leto najboljše v njegovi karieri tudi zato, ker bo na svetovni lestvici gotovo višje od doslej najboljše uvrstitve na 8. mesto. Pa čeprav je pred njim še 11 zanimivih mesecev...