Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Tonin, bo davek na nepremičnine slovenskim državljanom prek položnic vzel 200 milijonov evrov letno, bančna luknja pa bo davkoplačevalce stala najmanj štiri milijarde evrov.

“Če oblasti ne uspe razkrinkati bančnih gangsterjev, se bo bančna kriza ponovila”

Državljani bodo torej za bančno luknjo plačali toliko, kolikor bodo davka na nepremičnine plačali v 20 letih. Zato bi Tonin, kot je dejal, pričakoval več kritičnosti zlasti od tistih civilno-družbenih organizacij, ki so se v začetku lanskega leta odločno borile proti korupciji »sivih eminenc slovenskega bančnega sistema«.

Ko gre za davkoplačevalski denar, pa se morajo po Toninovem mnenju vse politične stranke zavzeti za prenehanje zagovarjanja bančne tajnosti. Če aktualni politiki ne bo uspelo dokončno razbiti omrežja bančnih gangsterjev, je le še vprašanje časa, kdaj bo treba znova sanirati bančno luknjo, je dodal.

Skrbi jih napoved novega zadolževanja

Pri sami sanaciji bančne luknje sta, tako Tonin, problematični njena ocena in zagotavljanje sredstev. Stranko NSi namreč moti, da premierka Alenka Bratušek »z vso močjo« zavrača kakršnekoli pogovore, da bi denar za sanacijo dobili iz evropskega reševalnega sklada. »To se nam zdi neodgovorno in tudi nesprejemljivo, da zaradi političnih razlogov ne iščemo najbolj ekonomične in najbolj racionalne različice za sanacijo,« je dejal vodja poslancev najmanjše parlamentarne stranke.

NSi ob tem skrbijo tudi napovedi novega zadolževanja. Bratuškova je po Toninovih besedah izpostavila suverenost kot pomembno vrednoto, ob tem pa »pozabila povedati, da si jo kupujemo z dragim zadolževanjem«.

Višji kot so davki, bolj se ljudje izogibajo njihovemu plačevanju

Edina prava pot so po oceni NSi nižja davčna obremenitev, manjša javna uprava in privatizacija. Višji kot so davki, bolj se ljudje izogibajo njihovemu plačevanju, je pojasnil Tonin. Javna uprava bi se po njegovem mnenju morala zmanjševati po naravni poti, kar bi pomenilo triodstotni odliv na leto, glede privatizacije pa so v stranki prepričani, da to ne pomeni nujno prodaje podjetij zgolj tujcem.

Ob tem se je Tonin dotaknil tudi novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki naj bi bila sprejeta najpozneje marca. Kot je dejal, NSi zakon podpira, ker vendarle predstavlja korak naprej, a bi lahko po njegovih besedah naredili dva koraka namesto enega. Problematično se mu zdi zlasti to, da se popolna transparentnost uvaja le za podjetja v stoodstotni državni lasti, medtem ko bi za podjetja v večinski lasti države veljala »neka omejena oz. transparentnost na zahtevo«.