Nekateri čustva neradi izkazujejo v javnosti
Kot veliko novodobnih praznikov so tudi svetovni dan objemov razglasili v ZDA, in sicer prvič 21. januarja leta 1986. Na idejo je prišel duhovnik Kevin Zaborney iz Michigana, z dnevom objemov pa je želel spodbuditi bolj pogosto izkazovanje ljubezni prijateljem in družini. Počasi, a vztrajno (ne pozabite, ljubezen je vendarle povsod, kot so prvi prepevali Wet Wet Wet, nekaj let kasneje pa so se jim s slovensko različico pridružili Čuki) se je ideja razširila tudi čez lužo.
21. januar je bil izbran načrtno, saj je ravno nekje na sredini med božičem in valentinovim, ko so ljudje v povprečju malo slabše volje. Duhovnik je bil prepričan, da je Američanom čustva nerodno kazati v javnosti, in upal je, da bi dan objemov to lahko spremenil (tudi Slovenci naj bi bili dokaj hladni, kar se tiče izražanja čustev – niti ne nujno le v javnosti).
Dobrodelni vpliv na zdravje
Zaborney je imel sicer prav – raziskava iz leta 2003 je namreč pokazala, da se ameriški pari dotikajo kar trikrat manj kot francoski! Druge študije pa so pokazale, da ima človeški stik blagodejen vpliv na zdravje – in to tako na psihičen kot fizičen del. Poleg tega človekov dotik pomaga pri izboljšanju imunskega sistema, zniža stopnjo tveganja za razvoj srčnih bolezni, pri ženskah pa zniža stopnjo hormona stresa kortizola.
In še nekaj: obstaja več vrst objemov (tukaj ni potekala znanstvena raziskava ampak le domišljija navadnih smrtnikov). Med najbolj znanimi in priljubljenimi sta objem od zadaj in pa medvedji objem. Prvega lahko izvedete tudi na nekom, ki je preveč zaposlen z obračanjem v vašo smer (kar pomeni tudi, da je preveč zaposlen, da vam objem vrne), medvedji objem pa izraža največ čustev. Je pa treba pri njem paziti, da se ne prestopi meje objema na nevarno območje dušenja. Poznamo še objem »z lici«, kjer se le na kratko poljubimo v pozdrav, pa objem s strani, ki ne dopušča veliko intimnosti, zadnji pa je objem iz srca, ki vsem polepša dan.
