To je začetek nove in ključne faze v naših odnosih s Srbijo, to je zasluženo priznanje za njene dosedanje dosežke, a čaka jo še trdo delo in veliko izzivov, je poudaril Füle, ki verjame, da bo Srbija navdihujoč zgled preostalim državam na Zahodnem Balkanu.
Konec težkega začetka in začetek nove poti
To je dan, ki pomeni konec težkega začetka in začetek nove poti, pa je poudaril Dačić. Naš cilj je, da do konca leta 2018 izpolnimo vse svoje naloge, in ocenjujemo, da leta 2020 lahko postanemo polnopravna članica EU, je pojasnil srbske cilje.
Komisarju pa je Dačić sporočil: »Štefan si lahko oddahne. V Srbiji nihče ne misli, da nam bo lahko. Nismo navajeni, da bi nam bilo lahko. Vemo, da ne živimo v svetu lagodja. Ne pričakujemo nobenih privilegijev, pričakujemo le, da nam ne boste na pot postavljali lažnih ovir in pomičnih ciljev.«
Pogajanja simbolično začeli že na prvi pristopni konferenci
Srbija je pogajanja začela na prvi pristopni konferenci, na kateri pa še ni odprla nobenega pogajalskega poglavja, temveč je šlo za simbolen zagon procesa, ki je v primeru Hrvaške trajal skoraj šest let.
Srbijo sta na prvi pogajalski konferenci med drugimi zastopala premier Dačić in podpredsednik vlade Aleksandar Vučić, EU pa komisar Füle, v imenu grškega predsedstva zunanji minister Evangelos Venizelos in članice, ki so običajno zastopane na veleposlaniški ravni, a danes so se konference udeležili ministri Hrvaške, Avstrije, Romunije, Madžarske, Nemčije in Francije. Slovenijo je zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio.
Pomen Slovenije v širitvenem procesu
Francoski minister za evropske zadeve Thierry Repentin je po navedbah virov pri EU na konferenci izpostavil tudi pomen procesa Brdo in vloge Slovenije v širitvenem procesu.
Srbija in EU sta sicer danes izmenjali pogajalska stališča. Vodja srbskih pogajalcev je Tanja Miščević, ki bo državo vodila skozi proces usklajevanja njene zakonodaje z okoli 100.000 stranmi pravnega reda EU. Ta je razdeljen na 35 pogajalskih poglavij, ki jih kandidatka postopno odpira in začasno zapira.
Letos osredotočenje na pregled usklajenosti srbske zakonodaje z evropskim pravnim redom
Po slovesnem zagonu pogajanj bodo ta letos osredotočena predvsem na pregled usklajenosti srbske zakonodaje z evropskim pravnim redom. V skladu z novim širitvenim pristopom EU je cilj, da Srbija najprej odpre najtežji poglavji, ki pokrivata pravosodje, boj proti korupciji in temeljne pravice ter sta se v pogajanjih z Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško izkazali za najbolj problematični.
Za Srbijo bo sicer zelo pomembno poglavje 35, saj bo to okvir za spremljanje izvajanja dogovorov v okviru dialoga Beograda in Prištine, predvsem sporazuma o severu Kosova, doseženega aprila lani. Gre za poglavje razno, kamor padejo vse teme, ki jih ne pokrivajo druga poglavja. To poglavje se odpre in zapre na koncu pogajanj.
Kosovo bo zelo pomemben dejavnik
Da bo Kosovo pomemben dejavnik v pogajanjih Srbije, se v Beogradu dobro zavedajo. Dačić je že pred prihodom v Bruselj opozoril, da tempo pogajanj ne bo odvisen le od reform, temveč tudi od odnosov s Prištino. »Zavedati se moramo, da ne živimo v idealnem svetu, temveč v svetu vsiljenih pravil. Če se zatakne v odnosih s Kosovom, se bo tudi v pogajanjih,« je izpostavil.
Dačić se bo sicer v ponedeljek v Bruslju udeležil že 21. kroga dialoga za normalizacijo odnosov s Kosovom. Pojasnil je, da je dialog sedaj še vedno osredotočen na izvajanje aprilskega dogovora in da v tem trenutku še ni drugega sporazuma, o katerem bi se pogajali, da pa se seveda odpirajo tudi nove teme, na primer o položaju srbske pravoslavne cerkve.
Ob zagonu pogajanj so mnogi izpostavili tudi pomen Srbije pri spodbujanju preostalih držav Zahodnega Balkana na poti v unijo. Dačić je dobil tudi novinarsko vprašanje, ali bo Srbija pomagala Makedoniji, ki je v zastoju zaradi spora z Grčijo glede imena.
Ovira je sprejemanje evropskih vrednot in izpolnjevanje širitvenih meril
»Prosim vas, ne nas vpletati v to. Imamo dovolj svojih problemov,« je najprej odgovoril, a dodal, da je vesel, da države v regiji menijo, da lahko Srbi pomagajo, češ da to kaže na bistveno spremembo stališč. »Prej nas nihče ne bi vprašal za pomoč, kvečjemu bi rekli: ne vmešavajte se,« je pripomnil, a obenem zatrdil, da je Srbija seveda pripravljena prispevati s svojo dobro voljo.
Grški minister Venizelos pa je Makedoniji sporočil, da njena ovira za začetek pogajanj ni »tako imenovano vprašanje imena«, temveč sprejemanje evropskih vrednot in izpolnjevanje širitvenih meril.
