Janko Slavec, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, je včeraj napovedal, da bodo škodo popisali v roku enega tedna, a naj ta ne bi bila tako visoka, ker so bile v hišah zalite v glavnem kleti in garaže, kar nekaj pa bo poslovne škode. »Neposredne materialne škode ni, bomo pa utrpeli izpad zaradi ustavitve proizvodnje. V teh časih vsak dan proizvodnje šteje,« nam je včeraj popoldne povedal Egon Bratož, član uprave družbe Lesonit, kjer po več kot 24 urah proizvodnja še ni stekla. Voda je v Lesonitu namreč zalila črpališča protipožarnih vod, zato proizvodnje v enem največjih podjetij v občini preventivno niso zagnali. Zaposleni so sicer prišli na delo in pomagali pri odstranjevanju posledic.
Vso noč čistili, včeraj že odprti
Veliko bolj obupan pa je bil Edvard Boštjančič, lastnik družinskega podjetja BESS z gradbenim materialom in keramiko. Narasel potok Sušec, ki ga reka Reka ni mogla požirati, jim je zalil vse prostore, od skladišč do trgovine, in uničil številne artikle. »Prišli smo v nedeljo ob 12. uri, a je nato v samo 45 minutah navrglo pol metra vode, prehitro, da bi jih lahko pravočasno rešili,« nam je povedal Boštjančič. Včeraj je bila trgovina že odprta. »Ne moremo si privoščiti, da bi imeli zaprto. Delamo in pospravljamo, potrebovali bomo še tri, štiri dni.« Po prvih ocenah bo škoda za podjetje, v katerem so poleg Boštjančiča zaposleni tudi njegova žena, sin, hči in še en uslužbenec, pomenila okoli 30-odstoten izpad prihodka. »Proti vsemu imam zavarovano, le proti poplavam na žalost ne,« je obžaloval Boštjančič. Voda je zalila tudi gostilno Pri Korajžniku v vasi Rečica. »Vso noč smo bili pokonci in čistili, danes poslujemo naprej. Nič dramatičnega,« pa je situacijo dokaj mirno prenesel lastnik Janez Kovačič, navajen občasnih razlitij reke.
Velika škoda na vodotokih
»Ogromno je nanosov dreves, proda in zamaškov,« nam je med ogledovanjem stanja na terenu povedal Rado Fabec, rečni nadzornik iz vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, ki ima koncesijo za spremljanje in vzdrževanje vodotokov tudi na tem območju. V prihodnjih dneh, ko bo voda povsod odtekla, bo pripravil poročilo z ocenami škode, ki bi po prvih okvirnih ocenah lahko znašala tudi več sto tisoč evrov, o nujnih sanacijskih delih pa bo odločila Agencija RS za okolje. Na očitke, da bi se bilo mogoče takšnim poplavam izogniti, če bi bili vodotoki bolje vzdrževani, pa je Fabec odvrnil, da je ob denarju, ki ga imajo na voljo in ki ga je vedno manj, stanje še dobro. »Je pa bila količina vode enostavno tolikšna, da se tudi v primeru, da bi bili vodotoki brez zarasti, poplavam ne bi bilo mogoče izogniti,« je ocenil Fabec in opozoril tudi na napake pri meteorni kanalizaciji, saj v nekaterih primerih zaradi preozkih cevi ta ni ustrezno požirala vode in je prišlo do razlitij.
Saša Zidar, ljubiteljski meteorolog, skrbnik avtomatske meteorološke postaje v Ilirski Bistrici in avtor testne padavinske postaje na Snežniškem hribovju, nam je povedal, da je na tem območju v zelo kratkem času padlo kar 300 litrov dežja na kvadratni meter. »Gre za ekstremno količino, o vzorcih pa ne moremo govoriti, saj meritve potekajo prekratek čas,« je dejal Zidar, ki je postajo postavil prav za to, da bi pridobil podatke o dogajanju v zaledju izvira reke Reke.