KLS Ljubno, zlata gazela 2011, letos lovi novo mejo rasti prodaje. Bogomir Strašek, direktor podjetja, ki trenutno zaposluje več kot 200 ljudi, katerim se je nedavno pridružilo 16 mladih sodelavcev, ki bodo že usposobljeni delali na novih projektih, namreč napoveduje, da bodo letos prihodke dvignili nad 30 milijonov evrov.

Ne le da na Kitajsko prodajo za dobrih 14 odstotkov proizvodnje, s podpisom dveh pogodb z novima kupcema iz Nemčije in Italije so okrepili svoj položaj na evropskem trgu in tako izrinili dobavitelja iz Kitajske in Indije. »Naše nove partnerje, s katerimi smo se pogajali več let, sta prepričala izjemna kakovost naših izdelkov in cenovna konkurenčnost,« je poudaril Strašek, ki rad izpostavi, da so prav na področju kakovosti – imajo namreč manj kot en kos reklamacije na milijon kosov – najboljši na svetu v svoji dejavnosti, a da kljub temu kakovost še izboljšujejo.

Največ novih izdelkov do sedaj

V letu 2013 so tehnični napredek zabeležili kar v 170 primerih, izdelali pa so 56 prototipov in začetnih vzorcev, kar jim zagotavlja nadaljnjo rast za prihodnjih nekaj let. »Veseli smo dejstva, da smo izdelali največ novih izdelkov do sedaj. A vsega tega ni mogoče doseči brez preudarnega vlaganja. Lani smo vložili 6,5 milijona evrov, letos bomo prav toliko,« napoveduje Strašek. Nadaljnja rast podjetja terja postavitev dodatne proizvodne hale.

»Tudi nas sprašujejo, zakaj še želimo sploh rasti, a v poslu si lahko samo usmerjen v rast in nenehen razvoj, saj v nasprotnem stagniraš in v nekaj letih te ni več,« poudarja direktor savinjsko-zasavske gazele in večni zagovornik odgovornega odnosa do dela in do lastnine. S tem je potrdil tudi razmišljanje Andreja Mertlja iz Datalaba, ki je nedavno dejal: »Vsa leta obstoja podjetja si nismo izplačali dividend. Vse vlagamo v nadaljnji razvoj. To je plod odločitve – ali hočeš biti prva liga ali pa boš čez čas moral zapreti trgovino.«

Strašek ob vsem opozarja, da je ob sprejetju odločitve o delovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) nastal občutek, da bo gospodarstvo že samo zaradi tega začelo okrevati. Prepričan je, da samo varčevanje ne vodi v izhod iz krize, pač pa so potrebne jasne usmeritve, tako kot si jih mora na primer postaviti podjetje, ki gre skozi prisilno poravnavo. »To, da vodstvo podjetja pri bankah in dolžnikih doseže odpis dolga ali reprogramiranje posojil, zahteva bistveno manj energije, kot pa čaka menedžment s prestrukturiranjem. Podjetje, ki nima tržno zanimivih izdelkov, ki torej nima prave vsebine, ki bi zagotavljala razvoj, ki ne izpelje prestrukturiranja v podjetje, ki je agilno, inovativno in konkurenčno, bo slej ko prej v enakem položaju kot pred prisilno poravnavo. Čiščenje od znotraj je najbolj boleče in dolgotrajno. Če razlogov za slabo poslovanje ne odpraviš, nisi naredil ničesar. Vse to je pogoj za višjo konkurenčnost, ki je ključna za to, da Slovenija stopi iz krize, a zdi se mi, da se o tem nihče noče pogovarjati. Ali pa enostavno ne vemo, kaj konkurenčnost dejansko pomeni oziroma kako jo doseči. V bankah in v vladi žal nimamo ljudi, ki bi znali oceniti, katera podjetja imajo dejanski potencial, katera imajo trg in prave izdelke ter so lahko bolj konkurenčna, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost in jih je zaradi tega potrebno podpreti.«

Kompleksnost konkurenčnosti

Po njegovem mnenju kriza v Sloveniji ni le posledica slabih bančnih kreditov, pač pa dejstva, da imamo premalo konkurenčnih podjetij, ki uspešno konkurirajo na globalnem trgu, pa tudi nenehno prelaganje sprejetja sistemskih reform.

Konkurenčnost sestavljajo kakovost izdelka, ki je ključni element v prodaji, odzivanje na potrebe trga in učinkovitost, znanje in trdo delo. Zato tudi ni čudno, da so ob 40-letnici delovanja sodelavci direktorju podarili neke vrste plaketo, na kateri piše njegova misel: »Delati je treba ne le toliko, kot sam misliš, da si sposoben, ampak kolikor je potrebno, da prideš do cilja. pa četudi je to bistveno več, kot si mislil, da si sposoben.«

»Slabo poslovanje podjetja je odraz dela menedžmenta. Tukaj si lastniki in menedžerji morajo nehati zatiskati oči. Podjetje ne more biti uspešno, če lastnik nima jasne predstave, kaj želi doseči in če so v ospredju samo njegovi osebni interesi. Podjetje tudi ne more biti uspešno, če menedžment ni etično naravnan, sodelavci pa visoko zavzeti. Ne moremo samo kričati, kako nam je hudo, pri tem pa ničesar ne naredimo, da bi nam bilo bolje,« pravi Strašek in opozori na izjavo dr. Franceta Bučarja, da je problem Slovenije socialna država. »Imamo namreč povsem napačno predstavo o socialni državi. Namesto da bi si sami služili svoj kruh, čakamo, da nam bo nekaj dala država. Ali ni človek, ki si s svojim delom zasluži plačo, bolj ponosen in samozavesten. Človek, ki ga hrani država, ne more biti samozavesten.«