Tako kot prejšnji voditelji, ki so v generalski uniformi stopili na čelo države, je minuli teden tudi general El Sisi dobil široko demokratično podporo za utrditev vojaške oblasti. Egipčani so glasovali za novo ustavo, ki je bila napisana pod pokroviteljstvom generalov. Na volišča je odšlo nekaj manj kot štirideset odstotkov volilcev in skoraj vsi so glasovali za. Drugi so v zaporu, na begu ali ne obstajajo.

Ustava je napisana v jeziku liberalne demokracije in v njej mrgoli svoboščin. Le v poglavju o vojski in sodstvu piše, da sta obe instituciji zunaj nadzora katere koli civilne institucije. Demokratično potrjena ustava zagotavlja vojski oblast in pravico do nedotakljivosti in nenadzorovane uporabe sodstva. Idealno. Lepše izpeljano kot v Mubarakovi ustavi, ki je zahtevala vsakoletno potrditev vojaškega režima v parlamentu.

Egipt je po Tahrirju doživel kratko obdobje demokratične živahnosti, ko izidi glasovanj niso bili predvidljivi. Mohamed Morsi je na volitvah zmagal v drugem krogu po predvolilni kampanji, ki je bila simpatično kaotična in je kazala politično zelo raznoliko družbo. Na volitvah bi lahko zmagal kdor koli. Na glasovanju o novi ustavi je bila razprava zelo enoznačna, izid pa jasen takoj, ko je bil referendum razpisan. Vprašanje je bilo samo, kolikšen odstotek zmage si bo vojaški režim napisal v volilni rezultat.

Še pred enim letom je država živela v zelo odprtih časopisnih in televizijskih polemikah. Egipt je bil kaotičen in konflikten. Med kampanjo za novo ustavo pa so se vsi mediji obnašali, kot da so pod strogim nadzorom vojaške cenzure. Egipt je postal urejen in pomirjen. Pisci so pisali slavospeve generalu El Sisiju in njegovi politični modrosti, kot da se bojijo aretacije. Oboji so imeli prav. Vsi mediji so pod nadzorom vojaške cenzure, prepričljivi kritiki režima pa končajo zaporu. Tudi če samo zbijajo šale na račun vojaškega vrha.

Stari režim se je vrnil s svojimi najboljšimi ljudmi. Preden ga je muslimanski brat Mohamed Morsi imenoval za obrambnega ministra, je El Sisi vodil vojaško obveščevalno službo in je bil med ključnimi generali, ki so Mubaraka prisilili k odstopu, da bi sami ohranili oblast. Po enem letu je odstavil še Morsija in vodstvo države prevzel z vojaškim pučem. Tako kot Mubaraku se mu zdaj obeta demokratična kariera. Z vseh strani mu napovedujejo stoodstotno zmago na predsedniških volitvah.

Pisanje nove ustave je vodil nekdanji Mubarakov zunanji minister in propadli predsedniški kandidat Amr Musa, ki je izgubil volitve proti Morsiju že v prvem krogu. Zapozneli kritik Mubarakovega režima, ki se je na vrhuncu protestov pojavil na Tahrirju, je pohitel s podporo generalu El Sisiju. Arabska pomlad je karikatura same sebe.