V Sloveniji krožijo različni povzročitelji okužb zgornjih in spodnjih dihal, tudi gripe. Prisotnost gripe so potrdili v vseh slovenskih regijah, virusa pandemske gripe pa letos še niso laboratorijsko dokazali, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Intenzivno je tudi kroženje respiratornega sincicijskega virusa, ki resno ogroža majhne otroke.
Epidemiološki podatki, ki jih zbirajo na vzorcu prebivalstva, kažejo na zmeren porast obiskov v ambulantah zaradi akutnih okužb dihal v vseh starostnih skupinah, največ pa pri najmanjših otrocih. Tako so v vseh slovenskih regijah potrdili prisotnost virusa gripe, tako pri bolnikih, ki so obiskali zdravnika v osnovnem zdravstvu, kot tudi pri bolnikih, sprejetih v bolnišnico.
Krožijo različni virusi
V Sloveniji gripo povzroča virus influence A, samo v enem primeru so potrdili virus influence B, medtem ko prisotnosti virusa influence H1N1 oziroma tako imenovanega pandemskega virusa letos še niso laboratorijsko dokazali.
Vse bolj intenzivno je tudi kroženje respiratornega sincicijskega virusa, saj je prisoten kar v tretjini testiranih vzorcev bolnikov. Respiratorni sincicijski virus resno ogroža majhne otroke, predvsem novorojenčke in dojenčke, saj povzroča akutni bronhiolitis. To je vnetje drobnih dihalnih poti, zaradi česar malček težko in z naporom diha.
Poleg gripe krožijo še drugi povzročitelji akutnih okužb dihal, kar je za ta čas leta običajno. Pogoste so okužbe z adenovirusi, rinovirusi, humanimi metapnevmovirusi in virusi parainfluence.
V evropskem prostoru je bilo največ obolelih za gripo v Španiji in na Portugalskem, postopno naraščanje obolelih pa zaznavajo predvsem v zahodnih državah. Gripa je prisotna pri naših sosedih, v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, kjer pa trenutno prevladuje virus influence B.
Povečano število akutnih okužb dihal je sicer za ta del leta običajno. Podatki o gripi in drugih akutnih okužbah dihal v drugem tednu letošnje zimske sezone so podobni podatkom iz lanske sezone. Tako je prejšnji teden za gripo v Sloveniji po oceni zbolelo 17 ljudi na 100.000 prebivalcev (to pomeni približno 340 obolelih v državi). Podatki iz lanskega leta kažejo, da je gripa najbolj razsajala osmi teden v letu, torej sredi februarja, ko je zbolelo približno 135 ljudi na 100.000 prebivalcev. Lanska zima je bila glede obolevnosti z gripo blaga, podobno kot že pred nekaj leti, pojasnjujejo na NIJZ.
V ambulanti se zvrsti vsa družina
Povečano obolevnost spodnjih in zgornjih dihal opaža tudi družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič iz Ambulante Brezovica. Rentgensko slikanje pokaže precej tipičnih in atipičnih pljučnih okužb, bris žrela pa streptokokne in virusne okužbe. Ugotavljajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, rinovirusi in drugimi. Na območju Brezovice gripe še ni, je pa še vedno smiselno cepljenje proti gripi, poudarja zdravnica. Svetuje tudi, naj oboleli ne okužijo drugih. »Na tak način se okuži največ ljudi. Imamo primere, ko se v enem tednu v ambulanti oglasi vsa družina,« opozarja Rotar-Pavličeva. Okužbe v družini je mogoče preprečiti: zdravnica svetuje pogosto umivanje rok, prezračevanje prostorov, primerno razdaljo med družinskimi člani, naj pijejo dovolj tekočine... Če ste zboleli, ne obiskujte zdravih ljudi in starejših, na primer starih staršev. »Na to ljudje ne pazijo dovolj,« kažejo njene izkušnje.
Če posameznik zboli, naj ostane doma in po treh dneh, če se simptomi ne izboljšajo, obišče zdravnika zaradi možnosti okužb spodnjih dihal, kot so pljučnica, bronhiolitis in druge.
Cepljenje je še vedno smiselno
Cepljenje proti gripi še poteka. Gripa najbolj ogroža starejše, kronično bolne, majhne otroke in nosečnice. Tem skupinam na nacionalnem inštitutu svetujejo, naj se cepijo in se zavarujejo pred okužbo oziroma zmanjšajo možnost za resne zaplete gripe.
V lanski sezoni se je sicer v Sloveniji proti gripi cepilo skoraj 88.000 ljudi, kar je 4,4 odstotka prebivalstva. Cepilo se je 48.000 kroničnih bolnikov. Cepljenje je zajelo 16,8 odstotka oziroma več kot 50.000 starejših od 65 let.
Po priporočilih evropske komisije bi se proti sezonski gripi moralo cepiti 75 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, in 75 odstotkov kroničnih bolnikov. Na inštitutu ugotavljajo, da k dvigu precepljenosti proti gripi z zgledom bistveno premalo prispevajo tudi zdravstveni delavci, saj je delež cepljenih v tej skupini le enajst odstotkov, so še sporočili z NIJZ.