Lovca, ki je 2. januarja v dopoldanskem času znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica ustrelil zavarovanega sokola selca, je že dosegla roka pravice. Lovski inšpektor z inšpektorata za kmetijstvo in okolje je namreč zoper krivolovca uvedel postopek o prekršku in mu izrekel globo v višini 420 evrov. Ko bo odločba pravnomočna, mu bo izrekel še ukrep odvzema lovske izkaznice za dobo treh let. Pajdaš, ki je krivolovcu pri nečednem dejanju asistiral, jo je odnesel brez posledic, ker si po ugotovitvah inšpektorja lovca pri lovu nista pomagala s čolnom na motorni pogon, kot se je sprva domnevalo.

Bo lovec izključen tudi iz lovske družine?

Ali se bodo nad krivolovca spravili tudi policisti, še ni jasno, saj trenutno še preverjajo obstoj suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Krivolovca, ki se je spravil nad ogroženo ptico, pa bržkone čaka še kazen v matični lovski družini. Predsednik Lovske družine Brezovica Marko Bojc nam je povedal, da se je na njegovo pobudo sestal upravni odbor lovske družine, ki je soglasno sklenil, da se proti omenjenemu lovcu sproži disciplinski postopek. Bojc je pojasnil, da postopek poteka in da noče prejudicirati izida, dodal pa je, da je najhujša kazen, ki ga po statutu lahko doleti, izključitev iz lovske družine.

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps), kjer so krivolovca prijavili, so zadovoljni s tokratnim hitrim ukrepanjem lovskega inšpektorja, a ornitolog Tomaž Jančar opozarja, da so doslej podali več kot deset prijav in da je ta prva, ki se je končala z izsleditvijo oziroma kaznovanjem krivolovca. Po njegovem mnenju je pomembno, da je krivolov hitro raziskan in tudi kaznovan, saj le tako doseže pravi učinek tako pri storilcu kot v javnosti. »Obžalujemo, da inšpekcija in policija nista enako učinkovito ravnali v primeru lovcev Lovske družine Tomišelj, ki so oktobra lani lovili na območju Naravnega rezervata Iški morost, kjer je lov prepovedan. Kljub temu da so lovci policijski patrulji sami priznali, da so tam res lovili, je inšpekcija postopek ustavila zaradi 'pomanjkanja dokazov',« je pojasnil Jančar.

Policija razvozla le 15 odstotkov kaznivih dejanj

Igor Simšič, vodja lovske in ribiške inšpekcije, ki deluje v okviru inšpektorata za kmetijstvo in okolje, nam je povedal, da natančnih podatkov o obravnavanih primerih nezakonitega lova nimajo, saj evidence vodijo na podlagi vseh kršitev zakona o divjadi in lovstvu. Je pa potrdil, da so inšpektorji v 24 primerih zoper krivolovce uvedli prekrškovni postopek in jim naprtili globe v višini 420 evrov. V preostalih, manj hudodelskih primerih, kamor sodi na primer plenjenje živali zunaj lovnih načrtov, pa so nepridipravom izrekli zgolj opomine in opozorila. Podobna statistika velja tudi za vsa pretekla leta.

Na generalni policijski upravi so nam povedali, da so v zadnjih petih letih obravnavali 414 kaznivih dejanj nezakonitega lova, kar pomeni v povprečju 69 na leto. Pomenljiv pa je podatek, da so v zadnjih desetih letih uspešno raziskali le 15 odstotkov vseh obravnavanih primerov.

Koliko nezakonitih odstrelov živali imajo na leto in kako ukrepajo proti nepridipravom v lastnih vrstah, smo pobarali tudi Lovsko zvezo Slovenije, kjer pa so nam pojasnili, da nimajo nobene pravne podlage in tudi ne praktičnih možnosti, da bi ugotavljali in sankcionirali nezakonit lov v loviščih svojih članic.

»Lovske družine so popolnoma samostojne pravne osebe. Mora pa imeti vsaka lovska družina v skladu s koncesijsko pogodbo lovske čuvaje, ki so tudi s strani države pooblaščeni za ugotavljanje in preprečevanje nezakonitega lova. O morebitnih kršitvah morajo obvestiti pristojne organe in upravljavca lovišča,« so povedali pri krovni lovski organizaciji.

Organi pregona so slabo usposobljeni

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) pravijo, da je o številkah krivolova težko govoriti, saj sistematičnega zbiranja podatkov - razen lovske statistike – ni. »Povečini se z zbiranjem podatkov ukvarjamo vsi po malem, saj nobena institucija zanje ni posebej pooblaščena. Upravljalci lovišč so lansko leto ugotovili 126 primerov krivolova med lovnimi vrstami divjadi, vsako leto pa se k temu prišteje še nekaj nezakonitih odstrelov zavarovanih vrst. Iz evidentiranega izhaja, da registriran krivolov divjadi nekoliko narašča,« je pojasnil vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS Marko Jonozovič, ki meni, da je lahko eden od vzrokov za naraščanje krivolova tudi vsesplošna kriza, saj si nekateri poskušajo s krivolovom poiskati hrano.

A v isti sapi je Jonozovič opozoril, da so verjetno realne številke krivolova vsaj še enkrat višje od uradnih in da pristojni organi sankcionirajo le malo krivolovcev zato, ker za večino ilegalnih dejanj sploh nikoli ne izvemo. »Krivolovci pri tem namreč uporabljajo tehnična sredstva, ki ta dejanja prikrijejo – na primer puške z dušilci, manjšimi kalibri, ilegalno orožje, pasti in strupe in podobno.«

Po njegovem mnenju je zato najpomembnejše boljše preventivno delovanje z osveščanjem javnosti, medtem ko bi morali lovci narediti red v lastnih vrstah. »Povzročitelja namernega dejanja krivolova bi morali trajno izključiti iz lovskih vrst – za to bi morale poskrbeti disciplinske komisije v lovskih družinah in organ na LZS, ki se mu reče Odbor etičnega kodeksa. Organi pregona pa bi morali biti za odkrivanje, zavarovanje dokazov in analize teh dejanj bolje usposobljeni, kot so trenutno, morda tudi v predhodnem sodelovanju z lovskimi organizacijami, znanstveno-raziskovalnimi in drugimi institucijami,« je prepričan Jonozovič.

Lovci preiskujejo same sebe

Po drugi strani pa Tomaž Jančar meni, da za sankcioniranje krivolovcev ni prave volje. »To so resda dejanja, ki jih storilci skrivajo. A problem je tudi, ker so v vseh službah, povezanih z lovom – lovci. Tudi inšpektorji. To je nezdrava situacija, saj večinoma lovci preiskujejo lovce. Od njih pa je težko pričakovati, da bodo svoje kolege enako zagnano preiskovali kot nekdo, ki ni lovec,« opozarja Jančar.

Drugo težavo pa vidi v tem, da se ljudje nočejo izpostavljati s prijavo. »Očividci, ki so bili priče krivolovu, večkrat pokličejo na Dopps in nas prosijo, naj kaj ukrenemo. Ko predlagamo prijavo, četudi brez navedbe njihovega imena, pa se večina umakne. Bojijo se namreč, da jim bo to povzročilo težave,« je razložil Jančar.