Znano je, da je Fištravec kupoprodajni posel za Maksovo luknjo sklenil v Kuvajtu. Sirijski podjetnik Hilal Arnoot bo plačal 500.000 evrov in pripadajoči davek, od kupnine pa si lahko odšteje 260.000 evrov komunalnega prispevka, ki ga je že plačal ZIM. Za nepremičnino je torej dejansko plačal samo 240 tisočakov.
Ob razgrnitvi posla je direktor ZIM Darko Kovačič trdil, da je prodaja teh parcel bistveni dejavnik v poslovni sanaciji prezadolženega podjetja, čeprav je bilo že tedaj znano, da s kupnino ne bo mogel poplačati niti terjatve arhitekturnega biroja, ki je zasnoval Maks, kaj šele da bi se lahko lotil odplačevanja celotnega večmilijonskega finančnega bremena. Dejansko bo ZIM s tem, ko bo izgubil te parcele, ob edino oporo, ki ga je še ohranjala pri življenju.
Podlaga za obvodna izplačila
V Dnevniku smo oktobra razkrivali zgodbo, povezano s pogodbo o sofinanciranju investicije v gradnjo objekta Maks z Umetnostno galerijo Maribor. Ta pogodba, ki sta jo leta 2011 sklenila ZIM in Mestna občina Maribor, je bila temelj obvodnega nakazovanja denarja v režiji Mestne občine Maribor. ZIM je imel lani več mesecev blokirane transakcijske račune zaradi izvršbe gradbenega podjetja Meteorit. V času blokade je občina obvodno nakazovala denar na fiduciarni račun odvetnika Petra Pečeta. Odvetniku je plačevala denar, ki pripada ZIM na podlagi omenjene pogodbe. Če bi denar nakazovala na blokirani transakcijski račun ZIM, bi se seveda stekel v žep upnika.
ZIM še zmeraj vsak mesec pošilja račun občini, temelj plačila je financiranje zalog, ki so nastale s projektom Maks. ZIM ima pravico izstavljati ta račun, dokler se ne bo začela gradnja Maksa. Na tak način ZIM vsak mesec dobi od 25.000 do 27.000 evrov, kar letno znaša več kot polovico kupnine, ki jo bo zaslužil s prodajo nepremičnin.
Ko je ZIM s soglasjem občine prodal zemljišča Arnootu, je izgubil ključne nepremičnine, ki so predmet sofinancerske pogodbe. Če nima več v lasti teh parcel, podjetje niti teoretično ne more več nadaljevati projekta Maks in izpolniti dogovorjenega.
Da ne obstaja več podlaga za izvrševanje pogodbe, na podlagi katere so v ZIM mesečno napraskali vsaj denar za plače, menijo tudi na Mestni občini Maribor. ZIM so že poslali sporazum o prekinitvi pogodbe, zdaj pa se usklajujejo o višini nadomestila. To naj bi znašalo zgolj 120.000 evrov, čeprav je podjetje v projekt vložilo že 4,5 milijona evrov. Sklenjen dogovor bo vsekakor pozitivna novica za upnike. Po določilih zakona o gospodarskih družbah bodo lahko po prekinitvi pogodbe ti neposredno tožili občino in ne več obubožanega ZIM.
Župan ne ve, kaj je tržna vrednost nepremičnine
Fištravec v javnosti skuša opravičevati nizko ceno, po kateri je prodal gradbeno jamo. »Tržna cena je cena, ki jo dobiš v 14 dneh po objavi oglasa v dveh časopisih, na katerega bi se lahko prijavil kdor koli. Trg ni ponudil skoraj nič, torej zemlja ni vredna skoraj nič,« je zapisal na svojem facebook profilu.
Župan s tem zapisom ni zgolj dokazal, da se zaveda dejstva, da je nepremično prodal za drobiž. Razkril je še to, da se mu niti sanja ne, kaj na nepremičninskemu trgu pomeni pojem tržna vrednost. To je namreč ocena, oprta na trg in razvita v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Ti opredeljujejo tržno vrednost kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi bila voljna kupec in prodajalec zamenjati premoženje. Pri tem pa ključno vlogo odigra ocena tržne vrednosti, ki jo izračuna nepristranski strokovnjak.
Nepremičnine pač niso preprodaja zelenjave ali avtomobilov. »Nepremičnine se razlikujejo od večine proizvodov in storitev zaradi razmeroma dolgega obdobja, potrebnega za trženje, torej je razmeroma nelikviden proizvod za dosego cene, ki predstavlja njegovo tržno vrednost. Ta značilno daljši čas izpostavljanja, odsotnost 'takojšnjega trga' in narava ter raznolikost nepremičnin in nepremičninskih trgov povzročajo potrebo po strokovnih ocenjevalcih vrednosti in standardih ocenjevanja vrednosti,« še določajo omenjeni standardi, ki jih mariborski župan več kot očitno ne pozna.
