Kamela nima več vode, 2.

Dr. Hojker: »... ti klubi staršev na facebooku se mi zdijo absurdni. To je tako, kot da bi pri popravilu mostu statiko izdelali pešci.«

Spoštovani dr. Hojker, ker ste glede združevanja staršev, ki mu vi pravite 'klub na facebooku' podobnega mnenja kot prof. dr. Kenda (sobotna priloga časnika Delo, izdana na isti dan kot vaš intervju) in celo uporabljate izraz absurdno, ki ga tudi on veliko uporablja, vam predstavljamo naše mnenje, ki je podobno tistemu glede izjav dr. Kende: V »klubu« smo zbrani številni starši, ki smo preživljali operacije naših otrok s prirojenimi srčnimi napakami na pediatriji v Ljubljani. Na pediatriji in med zdravniki smo preživeli in še preživljamo številne dneve, tedne in mesece, zato dobro vemo, o katerih zdravnikih je govor in kako potekata delo in obravnava pacientov. Zakaj vidite v združevanju ljudi s podobnimi izkušnjami in težavami absurd, nam ni znano.

Moramo priznati, da drugega dela vaše izjave o »mostu in pešcih« ne razumemo. Nekateri sklepajo, da menite, da se starši iz kluba sami ponujamo za operacije otrok. To vsekakor ne bi bilo primerno niti ne drži. Drugi menijo, da ste mislili na to, da neizkušeni starši oziroma »pešci« želijo izbirati kardiokirurga na osnovi nezadostnih izkušenj. Tu bi prosili, da spet preberete predhodni odstavek, in boste mogoče uvideli, da nekaj izkušenj pa le imamo.

Povod, da »pešci predlagajo statika«, je naslednji: dr. Kenda kot zamenjavo za dr. Mishalya (dr. Kenda: »izredno dober kirurg«, dr. Vidmar: »sicer izvrsten kirurg«) in dr. Blumauerja uvaja dva specializanta, ki se bosta šele začela usposabljati na tem področju (izjava dr. Kende v TV-nastopu 13. decembra 2013). Za vodjo postavlja dr. Klokočovnika, za katerega sam v istem nastopu obžaluje, da se ni ukvarjal z otroki.

Dr. Hojker: »Za to, da veš, kako operirati, potrebuješ šest let medicine, pet let specializacije in obilo prakse.«

Z vašo izjavo se popolnoma strinjamo. Prosimo, da z dr. Kendo uskladite poglede (TV-nastop 13. decembra 2013: »dva specializanta bosta operirala večino ali skoraj vse operacije v enem letu«).

Dr. Hojker: »Vsa ta medijska gonja je deplasirana, saj lahko naredi bistveno več škode kot koristi, ker je v takih razmerah zelo težko vzpostaviti dobre medčloveške odnose.«

Pri nobeni »aferi« niso mediji samostojno začeli raziskave niti niso starši začenjali »gonje«. Članki so bili verjetno pisani na osnovi dogajanja v programu in so informacije plasirali v medije vpleteni s takšnim ali drugačnim namenom. Starši pa smo postavljali vprašanja o stanju v programu, potem ko so bile zgodbe o dogajanju javno objavljene. Enako tudi ob zadnji »aferi« z uveljavljanjem ugovora vesti. Noben novinar niti starš ni pred tem dnem začel vrtati in sprožati gonje nad zdravniki. Dva dni po »ugovoru vesti« je vodstvo UKC reformiralo program. Ob teh reformah so se nam staršem porodila razna vprašanja, prosili smo za odgovore nanje, a jih nismo dobili. Naše videnje »deplasirane gonje« pa je naslednje: RTV Slovenija ni v ničemer zganjala gonje nad vami, temveč je zgolj hodila na vaše konference in povzemala, kar ste vi povedali. Enako se je dogajalo z največjim časopisom pri nas, časnikom Delo, kjer je o zadnjih dogodkih zapisanega relativno malo. Prvo soboto po »reformi« programa so objavili izjavo UKC. V Sobotni prilogi 11. januarja 2014 pa sta dr. Kenda in dr. Vidmar dobila skoraj celo stran, kjer skoraj celoten tekst sestoji iz njunih navedb in izjav. V prilogi Dnevnika (istega dne) ste tudi vi dobili kar zajeten prostor. Na komercialnih televizijah pa delujejo po principu izjave z vsake strani in v zadnjem tednu tudi ne objavljajo zgodb. Glede na to, da nam nikakor ne uspe dobiti odgovorov, za katere smo prosili, smo se organizirali na družbenem omrežju facebook, kjer so številni starši pogumno povedali svoje zgodbe. Njihova pripravljenost s svojimi zgodbami javno opozoriti na stisko se nam nikakor ne zdi »absurdna« in »deplasirana«.

Globoko se strinjamo z ugotovitvijo novinarke, gospe Hostnik, da mediji niso pokvarili odnosov na otroški srčni kirurgiji. Tu dodajamo, da jih nismo pokvarili niti mi starši.

Dr. Hojker: »Rad bi v relativno kratkem času obrnil stvari na bolje. Zato me ta medijski pritisk in pritisk civilnih iniciativ, ker je vse povsem iracionalno, še toliko bolj ovira pri tem.«

Menimo, da lahko tudi medijski pritisk pomaga preprečiti dosedanjo prakso slabega vodenja celotnega zdravstvenega sistema. Civilne iniciative pa so popolnoma demokratičen način in eden redkih vzvodov, ki so nam ostali. Ker ste komaj dobro začeli opravljati funkcijo strokovnega direktorja, vam iskreno želimo veliko uspeha. Naprošamo pa vas, da prisluhnete še komu izven »zaprtega« zdravstvenega kroga. Menimo, da je vaša ustanova »servis državljanov«, zato pričakujemo odgovore na naša vprašanja.

Dr. Hojker: »Se pa sprašujem, kakšni so vsi ti interesi, ki po mojem ne vključujejo le dobro otrok.«

Ta trditev je odlična. Upamo, da boste temeljito raziskali vse takšne in drugačne interese. Zagotavljamo vam, da so nam staršem na prvem mestu interesi naših otrok. V kakršni koli preiskavi bomo z veseljem sodelovali.

V odgovoru ste se izognili potrditvi navedb novinarke, da bosta dr. Mishaly in dr. Blumauer še naprej operirala v Ljubljani. Mnenje nas staršev je, da je bilo delo dr. Mishalya izjemno, prav tako tudi delo dr. Blumauerja. Neracionalno se nam zdi iz skupine izločiti dr. Blumauerja, saj le nismo tako bogati, da bi lahko zavrgli znanje strokovnjaka, ki je vložil v svoj strokovni razvoj veliko dela, država pa veliko sredstev.