Politika in klerika Antona Korošca mnogi zgodovinarji tudi zaradi njegovih tedanjih ministrskih položajev opisujejo kot prejkone predanega ideji enotne in centralistične Kraljevine Jugoslavije. Medtem pa je v povzetkih iz raznih razprav o njegovem življenju in delu – tudi onkraj slovenskih meja – mogoče zaslediti sodbe, da je šlo za pretkanega politika, ki je podtalno delal v smeri pripravljanja terena za uveljavitev večje avtonomije Slovenije (oziroma Dravske banovine, kot se je v nekem obdobju imenovala) znotraj kraljevine. V časniku Hrvatski dnevnik so o njem zapisali: »Bil je miren in hladnokrven in je samo čakal, da pride ugoden trenutek. Njegova vloga pri rušenju dr. Stojadinoviča, čeprav se je o tem le malo govorilo, je bila zelo važna. Čeprav je sodeloval s centralističnimi in diktatorskimi režimi, je bil dr. Korošec vendarle slovenski avtonomist.«

V krajšem obdobju njegovega delovanja v opoziciji, ko je Slovenijo močno preplavilo proticentralistično in protidiktaturno razpoloženje, se je Korošec podpisal pod Slovensko deklaracijo SLS, znano tudi pod imenom Punktacije, ki je zahtevala avtonomno in zedinjeno Slovenijo. (Izraz punktacije označuje politični sporazum, pisan po točkah). V nadaljevanju prikazujemo, kako so to njegovo dejanje pospremili v tedanjem slovenskem tisku.

Narod proti Koroščevim punktacijam in proti napadom na Sokolstvo

Že zadnjič smo pisali o zahtevah Koroščeve skupine, tako imenovanih punktacijah, v katerih zahteva ta skupina, da se vrnemo v dobo pred 1. decembrom leta 1918 in se začnemo na novo botati, kako naj bi se združili s Srbi in Hrvati v eno državo. Koroščeva skupina zahteva, kakor smo pisali, da bi se ustvarila Jugoslavija kot zveza (federacija) državic. Rekli smo že zadnjič, da bi povratek v tisto dobo zmešnjav mogel imeti nedogledne posledice, ki bi nas lahko za vedno uničile. Mi nimamo na vseh straneh prijateljskih sosedov in kdo ve, kaj bi nam nenaklonjeni sosedje storili, če bi pri nas res prišlo do uresničenja take blazne zahteve in bi nastale pri nas razburljive zmešnjave. Kaj bi pa naj tudi sicer imeli od tega, če bi se Jugoslavija morda izpremenila v zvezo državic? Jasno je vsakomur, da je gospodarsko in zunanjepolitično krepka le enotna država. Beganje naroda s takimi načrti v času, ko bi se morale vse sile v slogi posvetiti delu za izboljšanje gospodarskih razmer, je prav zločinsko in je v svojem učinkovanju prav veleizdajniško, saj smo videli, kako so neprijateljski tuji časopisi z veseljem zgrabili to kost in jo začeli glodati, da bi nam škodovali na ugledu in mednarodnem položaju.

Ni prav umljivo, kaj je rodilo separatistične punktacije. Ali smo morda Slovenci ogroženi v svojem razvoju? Da, ogroženi bi bili, če bi bili navezani sami nase, ker smo zelo majhen in siromašen narod. Naša rešitev je edino v Jugoslaviji, izven nje smo ničla. To bi morali vedeti vsi ljudje, ki znajo vsaj do petih šteti. Združeni smo v Jugoslaviji s slovanskimi brati, katerih jezik razumemo, ne da bi se ga učili. (...)

Zavedna večina naroda odklanja vso tako politiko, ki mu zažiga dom nad glavo, in se kljub hudim časom ne da zavesti na kriva pota pogube. Boljša je slamnata streha kakor požgan dom. Ko bodo prešle svetovne gospodarske stiske, bomo živeli v Jugoslaviji, ki je po prirodi bogata, v blagostanju, za kakršno imamo več pogojev kakor vsi naši sosedje.

Domovina, 19. januarja 1933

Zgovorni molk dr. Korošca

Zagrebške »Novosti« so v nedeljo pozvale g. dr. Korošca, ki se sedaj nahaja v Zagrebu, v nekem sanatoriju, da odkrito izjavi, ali so znane ljubljanske punktacije res njegove in ali je njegov podpis pod njimi upravičeno postavljen pod ta zločinski dokument. Vprašanje zagrebških »Novosti« ni postavljeno brez razloga. Dočim namreč znana ljubljanska čarovniška kuhinja širi punktacije kot novi program g. dr. Korošca in njegovih ožjih prijateljev, se v Beogradu od iste strani preko izvesnih kanalov poskuša prikazati stvar tako, kakor da gre tu za neke politične projekte neodgovornih ljudi; da, poskuša se celo širiti verzija, da gre le za intrigo dr. Koroščevih nasprotnikov, ki naj bi tega moža kompromitirala pred jugoslovensko javnostjo. Znano je tudi, kako se je v Beogradu objavil naknadno celo neki popravljeni tekst punktacij. Prvotnemu avtentičnemu besedilu so bile dodane pripombe, ki so smisel punktacij znatno ublažile. (...)

Čisto brez razloga seveda oni, ki so jim verjeli, da imajo pred seboj dva teksta, enega za politiko doma, drugega pa za taktiko v Beogradu, niso tako mislili. Saj to že ves svet ve, da je stara klerikalna umetnost, biti doma do skrajnosti levičar, najradikalnejši Slovenec in socialen prevratnik, v Beogradu pa se kazati navdušenega Jugoslovena in, če treba, biti tudi reakcionar najskrajnejšega kova. (...)

»Novosti« od g. Korošca seveda niso prejele odgovora. Beograjska »Politika«, ki sedaj ugotavlja, da je takozvani drugi, popravljeni tekst punktacij le »produkt slučaja«, in da je treba prvotni tekst smatrati ko avtentičen, je bila temeljitejša nego »Novosti«. Obrnila se je direktno na g. Korošca in ga zaprosila za pojasnilo. Ali dr. Korošec je molčal. In molk je v tem slučaju sam potrdilo in priznanje...

Protest Brežic

V ponedeljek dne 16. januarja t. l. se je vršila v mestni posvetovalnici izredna seja občinskega odbora. Na predlog gospoda obč. svetovalca dr. Janka Drnovška je bilo soglasno sklenjeno poslati g. predsedniku ministrovega sveta naslednjo brzojavko: »Odbor mestne občine Brežice z ogorčenjem zavrača dr. Koroščeve separatistične punktacje, ki so naperjene zoper davno izvedeno narodno in državno edinstvo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, in poziva vlado kraljevine Jugoslavije, da take in podrobne razdiralne čine in poskuse v bodoče energično in v kali zatre. Župan Igo Supan.«

Poleg tega je občinski odbor še soglasno odobril posebno poslanico, kjer se z ogorčenjem zavrača separatistična stremljenja zaslepljenih ljudi, ki hočejo s svojim brezglavim rovarjenjem škodovati zedinjeni domovini, koje temelji slone na žrtvah stotisočev najboljših sinov.

Jutro, 19. januarja 1933