Še preden so se vrata Zibke na Celovški 53 v Ljubljani, kjer je v sredo že četrto leto potekala izmenjava bednih daril, dodobra odprla, sta skoznje že planili gospe, vsaka s svojo vrečko tako imenovanih praholovcev, odvečnih daril, ki sta jih prejeli, a v njunih stanovanjih predstavljajo le nepotrebno navlako, na kateri se nabira prah. Vsak, ki je takrat prišel v Zibko, je imel svojo zgodbo, zakaj je darilo zanj neprimerno in ga ne potrebuje; na mizi se je za menjavo znašlo marsikaj, od dišečih svečk in gelov za tuširanje do okvirjev za slike, plišastih igrač in še vsega mogočega.
Meni je v oči padla predvsem čudovita zapestnica, za katero sem se nemudoma vprašala, kako je lahko kdo takšno stvar umestil med bedna, neuporabna darila. Toda ravno to je namen poKLONA, tradicionalne javne ponovoletne izmenjave bednih daril, pojasnjuje Maja Rijavec, članica kulturno-ekološkega društva Smetumet, ki organizira izmenjavo: »Darilo, ki je za nekoga neuporabno, lahko komu drugemu predstavlja čudovito dragocenost.« Darila torej niso nujno bedna sama po sebi – bedno pa je, če darilo ni v skladu z okusom ali trenutnimi potrebami posameznika. Zakaj torej neuporabna darila ne bi našla koristnega mesta pri nekom, ki ravno to stvar potrebuje?
Vsako darilo ima svojo zgodbo
Izmenjave se je udeležila tudi Barbara Jarc, ki pravi, da darila za prijatelje in družino kupuje premišljeno in že več mesecev pred samim obdarovanjem. Sama je na izmenjavo prinesla komplet gelov za tuširanje, ki je po njenih besedah čisto koristna reč. »Ampak doma se mi nabira že pravi kup gelov za tuširanje, saj je to tipično darilo, ki ga podariš nekomu, ki ga ne poznaš dovolj, da bi vedel, kaj mu je všeč, a vseeno veš, da mu bo na neki točki koristilo,« pravi.
Izmenjava je organizirana dokaj neformalno in brez striktnih pravil. Osnovna ideja je zelo preprosta: doma v omari ali na polici ostaja darilo, ki ti ni všeč ali pa ti je celo v napoto, lahko pa bi ustrezalo komu drugemu. Z njim odideš v Zibko in ga položiš med druga odvečna darila. Kot pravi Rijavčeva, poskušajo ljudi spodbujati, naj o prinesenih darilih povedo zgodbo – od koga so jih dobili in zakaj jim niso všeč. Melanija Gantar, ki je na izmenjavo prinesla predvsem stvari, ki jih ne potrebuje, o dogodku pravi: »Izmenjava se mi zdi odlična ideja. Všeč mi je, da gre za prireditev, na kateri se nič ne plačuje in kjer ni poudarka na dragih znamkah. Menim, da darila tu sploh niso najbolj pomembna, ampak je to predvsem družabni dogodek, kjer lahko sproščeno poklepetam z ljudmi, ki so podobnega mišljenja kot jaz.« Tako se ob skodelici čaja počasi razvije pogovor o darilih in smislu obdarovanja.
Nekateri obiskovalci ostanejo ves čas izmenjave; eni čakajo, če se bo našlo še kaj primernega za njihov okus, drugi se zadržijo predvsem zaradi prijetne družbe in zanimivih debat. »Nimamo pravila, po katerem bi lahko za eno prineseno darilo natanko eno tudi izbrali. Vsak vzame tisto, kar mu je pač všeč,« pravi Maja Rijavec. Letos so ljudi še posebej spodbujali, naj se izmenjave udeležijo tudi, če nimajo nobenega darila za oddajo. »Če pa kdo med prazniki slučajno ni dobil nobenega darila, je še toliko bolj dobrodošel, da pride k nam in si izbere kaj zase,« dodaja Rijavčeva. Sonja Kastelec je na primer na izmenjavo prinesla ogrlico, ki je bila dar prijateljev, a sama ne mara nakita, nekomu drugemu pa bo, kot pravi, gotovo prišla prav. »Nerada mečem stvari stran in bila sem zelo srečna, ko sem videla, da je neka gospa moje stvari z veseljem vzela.«
Lepota je predvsem v druženju
Med izmenjavo se je v prijetnem vzdušju razvilo tudi premišljevanje o smislu in pomenu daril. »Skozi leta sem prišla do spoznanja, da ni treba vsakomur česa podariti, predvsem pa ni vsa lepota v materialnem. Darila, ki jih dajemo samo zato, ker se spodobi, so velikokrat nepotrebna in neosebna,« ugotavlja Maja Rijavec. »Sama kupujem strogo namensko za posameznega človeka, če ga seveda dovolj dobro poznam; če pa ne vem povsem, kaj mu je všeč, vedno stavim na kakšno domačo marmelado ali piškote.« Ljudje tako ustvarjajo različne sisteme obdarovanja. Katarina Stepišnik pripoveduje o posebnem dogovoru, ki ga je vzpostavila s svojo družino: »Vsak izrazi majhno željo, kaj želi imeti pod smrečico, in na koncu to res dobi. Tako vsakdo prejme tisto, kar res potrebuje ali si želi.«
Zamisel o izmenjavi bednih daril so v društvu Smetumet pred štirimi leti razvili na podlagi lastnih izkušenj in opazovanj. Začeli so namreč ugotavljati, da sploh za novo leto večkrat prejmejo stvari, ki jim čisto nič ne koristijo. Začeli so tudi razmišljati, ali je vse to potrošništvo sploh potrebno in čemu se je razširila miselnost, da obdarujemo vse, ne samo svojih najbližjih, in to tudi v primerih, ko posameznika ne poznamo dovolj dobro, da bi vedeli, kaj mu je všeč. Zato so se odločili, da organizirajo poskusno izmenjavo, ki je naletela na zelo dober odziv – in tradicija se je tako začela. »Tukaj ne gre samo za izmenjavo dobrin, ampak tudi za to, da bi se postopoma spremenil odnos do daril in obdarovanja,« pojasni Rijavčeva.
Ena od udeleženk izmenjave Milena Žerovnik pa meni, da je prireditev dobra tudi za varovanje okolja, saj z izmenjavo preprečimo, da bi nezaželena darila pristala v smeteh. Sama odvečne izdelke rada predela v nove stvaritve. »Izbrala sem si ogrlico, ki jo bom v kombinaciji z drugimi perlami predelala v nov nakit. Na tak način lahko dobimo izdelke, ki jih dejansko potrebujemo,« pristavi Žerovnikova. »Poleg tega pa si lahko v teh kriznih časih na ta način tudi pomagamo med seboj.«
Odziv obiskovalcev je bil letos zelo dober. Po besedah organizatorjev jim je v veselje predvsem to, da se je večina daril izmenjala – skoraj vsa bedna darila so torej našla novega lastnika. Kot pripominja Rijavčeva, bodo poskrbeli, da bodo tudi tista darila, ki so ostala, na neki točki prišla v prave roke. »Poskrbeli bomo, da nič ne bo šlo v smeti. V takih primerih največkrat sodelujemo s Kralji ulice in jim odnesemo stvari, ki so še uporabne.«
