Eurobasket je bil uspešen tudi z ekonomskega vidika: 0,51 milijona evrov čistega dobička

KZS bo ves dobiček reinvestirala v košarko

Prihodkov Eurobasketa od vstopnic, sponzorjev, TV hiš, dodatnih nastanitev, občin in drugega je bilo 13,89 milijona evrov, stroškov pa 12,93 milijona, kar pomeni, da je bil čisti dobiček KZS od prvenstva, po odštetem davku, 510.000 evrov. Tega bo KZS v reinvestirala v košarko, je zatrdil njen predsednik Roman Volčič.

"Projekt Eurobasket je zaključen in mirno lahko rečem, da je bil organizacijsko in finančno uspešen, zato smo zelo zadovoljni. Zdaj lahko uradno povemo tudi, da smo ga zaključili v pozitivnih številkah in da bomo ves ta dobiček reinvestirali nazaj v košarko. Za strokovno analizo vseh, torej ožjih in širših stroškov ter koristi te prireditve smo se dogovorili z Ekonomsko fakulteto, ki je pripravila obsežen dokument, iz katerega so razvidni vsi pozitivni učinki dogodka, tudi ali zlasti na ravni države Slovenije, zdaj pa čakamo le še na analizo pojavnosti prvenstva, s tem pa tudi države in občin v svetovnih medijih, ki jo za FIBA izdeluje eno od mednarodnih podjetij. Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli, da je bilo to evropsko prvenstvo velik uspeh: Vladi RS, ministrstvom, občinam, zaposlenim na KZS in podjetju EP 2013 d.o.o., prostovoljcem, navijačem in vsem ostalim, ki so bili v projektu udeleženi," je ob predstavitvi rezultatov analize dejal Volčič.

Kakšni so dejanski ekonomski učinki EP na Slovenijo?

Cilj predstavljene študije je bil ugotavljanje dejanskih ekonomskih učinkov EP na Slovenijo, finančni učinki in vpliv Eurobasketa na slovensko gospodarstvo. V analizi je Ivašković uporabil finančna poročila organizatorja, strukturo obiskovalcev - anketiranje med obiskovalci tekem in ocene izkušenj preteklih tekmovanj.

Organizator EP je želel prodati 144.800 vstopnic, skupno so jih za vse tekme prodali 182.126, kar je za približno 26 odstotkov več od želenega. Skupaj si je prvenstvo v 18 dneh ogledalo 330.946 obiskovalcev, prihodki od prodaje vstopnic, ki so bili glavni vir prihodkov, so prinesli 6,13 milijona evrov, po obdavčitvi pa ta znesek znaša 5,6 milijona evrov.

Ekonomska fakulteta je anketirala 2751 tistih, ki so kupili karto, največji delež so predstavljali slovenski ljubitelji košarke, ki so turnir ocenili z višje od pričakovanj, tudi sicer pa je v odgovorih prevladovalo mnenje, da je prvenstvo bilo organizirano na visoki ravni.

Skupno število tujih turistov je znašalo 31.480, vsak je dnevno porabil v povprečju 179,61 evra (slovenski obiskovalec 82,32 evra). Obiskovalci so na tekme prihajali večinoma s prijatelji (v povprečju v skupinah s 6,4 osebe), povprečno pa je obiskovalec v Sloveniji bival 5,7 dni. Skupna poraba tujih in domačih udeležencev znaša 37 milijonov evrov, neposredne finančne koristi Slovenije so tako 32,3 milijona evrov, neposredni stroški 8,6 milijona, kratkoročna neto korist na ravni države pa 23,7 milijona evrov.

"Vesel sem, da ugotavljamo, da je vse izpolnjeno tudi s finančne plati in da smo se v nekaterih segmentih presegli. Mislim, da je z rezultati lahko zadovoljna vsa Slovenija, akterji, ki niso bili neposredno vključeni, in tudi vlada, ki je bila na začetku skeptična. Projekt je za Slovenijo vsestransko pozitiven," je ob koncu menil Volčič.

- Načrt števila prodanih vstopnic je bil presežen za 25,8 odstotkov.

- Dobiček od Eurobasketa za KZS je 510.000 evrov.

- 68 odstotkov tujih obiskovalcev je v Slovenijo prišlo izključno zaradi Eurobasketa.

- 33 odstotkov Slovencev bi september 2013, če ne bi bilo EP, preživelo v drugi državi.

- 67 odstotkov tujcev je v Slovenijo prišlo s cestnim transportom.

- Tujci so v Slovenijo prihajali v skupinah, ki so v povprečju štele 6,4 osebe.

- Povprečni tuji obiskovalec je v Sloveniji med EP bival 5,7 dneva. Običajni turist se v povprečju sicer v Sloveniji zadrži 2,78 dneva, v času EP 2004 v rokometu je bila ta številka 3,63.

- 3/4 tujcev je prenočilo v plačljivih kapacitetah.

- Tuji obiskovalec si je v povprečju ogledal 4,5 tekme, Slovenec 3,9.

- Povprečni tuji turist je dnevno zapravil 180 evrov za prevoz, nastanitev, prehrano in vstopnice, kar je 46 evrov več kot povprečni hotelski turist pri nas zapravi v poletnih mesecih. Povprečna potrošnja uradnega udeleženca Eurobasketa je bila 210,55 evra, pri medijskih predstavnikih pa 191,48 evra.

- Dodatna potrošnja tujih turistov, uradnih gostov, medijskih predstavnikov in domačih udeležencev te prireditve je znašala 32,3 milijona evrov.

- Delež tistih, ki bi svojo potrošnjo realizirali izven Slovenije, če le ta ne bi gostila Eurobasketa, je 33,2 odstotka. Skupna zadržana potrošnja v Sloveniji je tako 6,3 milijona evrov.

- Druge posredne koristi od Eurobasketa so poslovne priložnosti, ponovni obisk tujih turistov, organizacijsko znanje, referenca za druge projekte, nacionalni ponos, promocija države, učinek na zaposlovanje, večja športna aktivnost prebivalstva ter obnovljene dvorane.

- 78 odstotkov tujcev in 81 odstotkov Slovencev je organizacijo označilo za boljšo, kot so pričakovali.

- Med tujimi obiskovalci tekem Eurobasketa je bilo 20,71 odstotka tistih, ki so obisk Slovenije izkoristili za sklepanje poslov.

- 90,14 odstotka tujih obiskovalcev je izkazalo namero, da ponovno obiščejo Slovenijo.

- Vpis v košarkarske klube in šole je bil v letih 2012 in 2013 za 60 odstotkov večji kot prej.

- Država je z DDV od dodatne potrošnje na Eurobasketu dobila cca. 6,4 milijona evrov, kar je 400.000 evrov več, kot so bili njeni stroški s plačilom kotizacije FIBA Europe.

- Neto korist od Eurobasketa je na ravni države 23,7 milijona evrov.