Otroka, ki ju je radovljiški center za socialno delo odvzel družinama, ker naj bi bila ogrožena, sta ponovno doma, nam je povedala Ana Koren, do nedavnega direktorica centra, ki je v torek odstopila. Socialna inšpekcija namreč centru pri obravnavanju družin očita nepravilnosti.

Kot nam je pojasnila glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček, je socialna inšpekcija ugotovila hujše strokovne napake pri načrtovanju, ponudbi ter izvajanju tako imenovanih projektov pomoči omenjenima družinama. Gre za oblike pomoči oziroma strokovnega dela z družino, v okviru katerega bi bilo mogoče preveriti sposobnost in pripravljenost družine, da na ustrezen način spremeni neposredno skrb in odgovornost za otroka ter mu s tem zagotovi ustrezne pogoje za zdrav razvoj.

Korenova pojasnjuje, da gre za dva otroka iz dveh različnih družin. Zagotavlja, da so strokovni delavci obe družini obravnavali več kot leto in pol, torej od rojstva obeh otrok, katerih starost je zgolj po naključju podobna. Ena od mater je bila bolj pripravljena sodelovati, druga manj. »Ko dobimo prvo obvestilo, da se v družini nekaj dogaja, pa naj bo od enega od staršev, šole, vrtca, policije, potem z družino poskušamo sodelovati v iskanju možnih oblik pomoči, ki so v korist otroka.«

Otroka spet doma

Ko so kljub delu z družinama na CSD Radovljica ugotovili, da sta otroka ogrožena, so se odločili za ukrep odvzema. »To je skrajni ukrep,« poudarja Korenova. Za oba primera so izdali začasni odločbi – enega so namestili v rejniško družino, drugega pa v krizni center za otroke. A ker je ministrstvo kot drugostopenjski organ v enem primeru odločbo odpravilo, v drugem pa postopek vrnilo v ponovno odločanje, sta se oba otroka 10. januarja letos vrnila k matičnima družinama.

Socialna inšpekcija centru očita, da se pred izrekom začasnih odločb ni v zadostni meri posvetil vzpostavljanju sodelovanja z družinama pri iskanju morebiti potrebnih oblik pomoči. A Korenova meni drugače. »Prepričani smo, da smo pri odločanju na prvo mesto postavili zaščito otroka, zato smo menili, da bomo oba postopka lahko speljali do konca. Vendar moramo odločitev ministrstva spoštovati.«

Na centru bodo po njenih besedah tako še naprej obema družinama ponujali strokovno pomoč. Strokovna delavka, ki je primera vodila, pa bo zadolžena za druge naloge. Z inšpekcije še dodajajo, da bo morala strokovna delavka s področij dela, pri katerih so našli napake, ponovno opraviti strokovni izpit ter se vključiti v individualno supervizijo.

V prihodnji dneh so na socialni inšpekciji napovedali tudi konec nadzora nad Centrom za socialno delo Škofja Loka, ki je nedavno staršem odvzel sedem otrok. Vse pogostejši izredni nadzori po mnenju direktorja ptujskega centra za socialno delo in predsednika Skupnosti centrov za socialno delo mag. Mirana Kerina ne bodo premaknili praga ogroženosti otroka, ob katerem se bodo na centrih odločali za skrajne ukrepe. Zdijo se mu celo koristni, saj bodo strokovni delavci še bolj pozorni, da bodo njihove odločitve tako strokovno kot postopkovno ustrezne.

Kdo odloča?

Vsi slovenski centri za socialno delo se vsako leto srečajo z okoli 70 primeri, v katerih izrečejo ukrep odvzema otrok, pravi Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo. Otrokove ogroženosti, ki je, če je visoka, povod zanj, nikoli ne ocenjuje posameznik, pač pa večdisciplinarna ekipa. Kdo vse v njej sodeluje, je odvisno od kadrovske zasedbe oziroma od velikosti centra, a običajno so to psiholog, socialni delavec, pravnik, pogosto pa k sodelovanju povabijo še nevladne organizacije, šolo, vrtce, policijo...

Manjši centri imajo s kadrovsko zasedbo lahko težave, pravi Kerin. Ptujski center denimo spada med večje in tako s tem nimajo težav, manj pa je tudi možnosti, da bi se njihove odločitve pri preverjanju postopkov in odločitev izkazale za napačne. Odločitve, kot je odvzem otroka, pri njih sprejemajo tudi drugi ljudje od tistih, ki delajo z družino. »Po oceni ogroženosti večdisciplinarne ekipe morajo tisti, ki z družino delajo, prepričati tiste, da je rešitev, ki jo predlagajo, najboljša. Postopki pa morajo biti takšni, kot jih določajo zakoni.«

Občutljive odločitve

Korenova pravi, da je s položaja direktorice odstopila tudi iz osebnih razlogov, saj so centri pod močnimi pritiski, podpore pa nimajo. Treba je vedeti, da gre pri delu centrov najpogosteje za zelo občutljive stvari: za posege v družino, za mladoletne otroke, za roditeljske pravice. »Ljudje prihajajo na centre, ko so v najhujših stiskah in potrebujejo pomoč. Težko je pričakovati njihovo zadovoljstvo, saj gre za najtežje trenutke v življenju. Strokovni delavci pri odločanju pogosto nimajo na voljo dobrih odločitev, pač pa morajo med slabimi izbrati tisto, za katero ocenijo, da bo za zaščito otrokovih korist najboljša,« še opisuje Korenova.

Največ pobud za izredni nadzor socialne inšpekcije se nanaša ravno na delo centrov za socialno delo, ugotavlja letno poročilo socialne inšpekcije. Predlani so izvedli 164 rednih inšpekcijskih nadzorov, obravnavali pa so še 196 pobud za izredne inšpekcijske nadzore. Pregledali so 71 primerov, v 50 so izvajalcem naložili odpravo pomanjkljivosti, v 14 pa so jim izreki ukrepe, v prekrškovnih postopkih pa so bile izdane štiri odločbe.