Pot iz usodnih vpletenosti

Marsikdo lahko pri sebi zazna občutje ali čustva, ki ga kot rdeča nit spremljajo in dajejo ton njegovemu življenju, a jih občuti kot nekaj, kar mu je naloženo, tuj del svoje usode. Koga morda spremljajo občutki krivde, ki si jih ne zna razložiti, so nerazumni, a vendar uravnavajo njegovo življenje. Nekdo drug živi z občutkom nevrednosti ali da si ne zasluži dobrega. Spet tretji morda živi z občutkom zavrženosti, izključenosti, na podlagi katerega potem oblikuje svoje življenjske odločitve. Takšni in podobni občutki pomembno soodločajo o našem življenju, kažejo pa na to, da je posameznika omrežila neka usoda, ki ni njegova, meni Bert Hellinger, avtor metode postavitve družine. Hellinger meni, da gre za vpletenost v družinsko usodo, ko potomci zaradi družinske lojalnosti prevzamejo nase bremena svojih prednikov – za eno, dve ali celo več generacij nazaj. Ta bremena se lahko kažejo tudi v boleznih, telesnih in psihičnih, različnih zasvojenostih, vedenjskih motnjah, težavah v partnerskih odnosih, težavah pri poslu, v službi... Meni tudi, da se teh usodnih vpletenosti lahko rešimo, in sicer z metodo postavitve družine.

Postavitev družine se začne tako, da tisti, ki jo postavlja in želi s tem rešiti svojo težavo, med udeleženci delavnice izbere predstavnike svojih družinskih članov. Ti predstavniki stojijo znotraj kroga, ki ga sestavljajo udeleženci, v družinskem energijskem polju. Zanimivo je, da predstavniki čutijo in se obnašajo podobno, kot so se ali se še vedno ti družinski člani. Na začetku pridejo na dan težka občutja, ki pa se pod vplivom ljubezni družinske duše preobrazijo v lahkotnejša in svetlejša in energija in ljubezen med družinskimi člani stečeta. Posledično se tudi v resničnem življenju družine in pri njenih članih zgodijo ugodne spremembe.

Maja Korošak, magistrica sociologije in novinarka, je v knjigi zbrala deset navdihujočih resničnih zgodb ljudi iz Slovenije, ki so jim postavitve spremenile življenje. Ena izmed akterk teh zgodb, Karmen, je zapisala: »Nekoč sva z možem bežala drug pred drugim v različne aktivnosti, obiskovala prijatelje... Zdaj gremo sami, kot družina, povzpnemo se na hrib, skupaj smo in lepo nam je. Končno čutim, da sem normalna ženska, živim brez nesmiselnih zavor. Z lahkoto rečeva drug drugemu, da se imava rada. Ni več sumničenja, ni napadalnosti, med nama je neprimerno več razumevanja. Živiva v povsem drugem svetu kot prej. Z lahkoto hodim skozi življenje.«

Tudi avtorica knjige se je udeležila številnih delavnic postavitve družine in izkusila najrazličnejše vloge in občutenja. Pisanje knjige ji je bilo v veselje, pogovori z ljudmi, ki so dosegli spremembe v lastnem življenju in življenju svojih družin, pa navdih. Njihova pričevanja dajejo upanje slehernemu, ki se je znašel v težkih življenjskih okoliščinah, da obstaja pot iz usodnih vpletenosti, v katere so se nezavedno zapletli. Ta pot je na voljo vsakemu, ki je dovolj odprtega duha in lahko sprejme to, da poleg našega vidnega sveta obstajajo še druge možnosti na nevidni, energijski ravni, pravi Maja Korošak.lo