Prav prepovedane vsebine v govoru podpredsednika ZDA, ki jim je v bližnjevzhodnih mirovnih prizadevanjih uspelo zgolj to, da se izraelsko-palestinski spor ni razširil na Antarktiko, so bile izjemno trd oreh. Joe, ki v svoji želji, da bi bil všečen prav vsem na svetu, diha za ovratnik samemu Borutu Pahorju, je piscu govora postavil naslednje omejitve. Govor mora biti čustven, pozitiven, ne sme pa omenjati Šaronovega gverilskega boja za državo Izrael v okviru gibanja Hagana. Prav slednja je namreč leta 1946 postavila bombo v jeruzalemskem hotelu Kralj David, kjer je bil sedež britanskih sil za nadzor Palestine, in ubila skoraj 50 Britancev. To bi lahko pri ameriških najtesnejših zaveznikih, Angležih, povzročilo precejšnje nerganje, kar pa v trenutku, ko je treba o pokojnih govoriti vse najboljše, ne bi bilo ravno v prid dobrim odnosom med državama. Čim manj omenjati Šaronovo briljantno vlogo v šestdnevni vojni leta 1964 in yomkippurski vojni leta 1973, v katerih je ponižal Egipčane, saj je skoraj prilezel do Kaira. To bi znalo razjeziti Egipčane, kar bi ogrozilo odnose z ZDA, in potem ameriški turisti ne bi mogli več do piramid v Gizi.

Izogniti se je treba kakršnemu koli omenjanju Šaronovega pogleda na palestinsko vprašanje, kajti v tem primeru bo Arabcem padel mrak na oči. Še danes Šaronu ne morejo odpustiti, da je med invazijo na Libanon kot obrambni minister dovolil krščanskim milicam, da so, pod izraelskim nadzorom, v taboriščih Sabra in Šatila pobile skoraj 3000 palestinskih civilistov. Pameten politik ne draži Arabcev, ki imajo nafto in ki kupujejo ameriška vojaška letala. Bog varuj pohvaliti Šaronovo rušenje izraelskih naselij v okolici Gaze. Tega mu Izraelci in judje po celem svetu nikoli ne bodo odpustili in govorec si bo nakopal njihov srd, pa še zlom svetovnega bančnega sistema tvega. Pisec je zavzdihnil, pljunil na vrh svinčnika, zavihal rokave in Bidnu dolgo v noč pisal naslednji govor: »Šaron je bil izjemno kompleksen politik, ki je deloval v izjemno kompleksnih časih in kompleksnih okoliščinah in je sprejemal izjemno kompleksne, nepričakovane odločitve, zato je lahko ocenjevanje njegovega življenja in dela v današnjem kompleksnem svetu izjemno kompleksno početje. Vsekakor pa je bil gigant. Kaj gigant, buldožer!« Ob takšnem toplem, vsebinsko bogatem govoru, je morala še največjem trdosrčnežu kapniti solza iz očesa. Kapo dol pred piscem.