Ena od težav, s katero se srečujejo predvsem mladi slovenski nogometaši, je površina, na kateri trenirajo in igrajo. Pred leti, ko se je začel nagel razvoj trave iz umetnih materialov, so se izboljšali pogoji za trening predvsem v zimskem času. Danes pa se poraja vprašanje, ali umetno travo, s katero je v Sloveniji pokritih 28 velikih registriranih igrišč za igranje nogometa (in 70 manjših, neregistriranih), v klubih uporabljajo na pravšen način. Kaže, da tehnoloških izboljšav, ki so pozitivno vplivale predvsem na trenažni proces v državah s hladnejšim podnebjem, slovenski klubi ne izkoriščajo, kot bi jih lahko. Problematično je vzdrževanje, tekem, odigranih na nenaravni travi, pa je v luči razvoja mladega nogometaša preveč. Podatki jesenskega dela te sezone v prvi slovenski mladinski ligi kažejo na to. Odigrali so 144 tekem, od tega 105 (72,9 odstotka) na umetni travi in 39 (27,1 odstotka) na naravni. Nekateri nogometni strokovnjaki so zaradi navedenih podatkov zaskrbljeni. Med te sodi tudi Zlatko Zahović. »Na umetni travi se igra povsem drugačen nogomet, ki nima zveze z nogometom na naravni travi. Tako razvoj mladega nogometaša ne gre v pravo smer,« meni športni direktor Maribora.

Drugačen način igre

Pred približno desetimi leti so lokalne skupnosti (bile so nosilke naložb in so v večini primerov zagotovile zemljišča) s pomočjo Nogometne zveze Slovenije (NZS) oziroma progama Evropske nogometne zveze (UEFA) Hat-trick začele graditi igrišča z umetno travo. Glavna razloga za to sta bila sofinanciranje UEFA in potencialno izboljšanje razmer za vadbo v obdobju, ko vreme na naravni travi tega ne dovoljuje. Tako so nogometaši v zimskem času dobili možnost za bolj kakovostno treniranje. Pozitivni učinki so bili hitro vidni, negativne pa je bilo takrat težje predvideti. A se pojavljajo v zadnjih letih. Zdaj namreč igrišča iz umetne trave niso več le dobra rešitev za zimsko vadbo, ampak se mladi nogometaši na njih učijo prvih korakov in odigrajo večino tekem, medtem ko imajo z naravno površino malo stika. Zato gre njihov razvoj v neželeno drugo smer, kajti tekme v članski konkurenci se v Sloveniji, večini drugih držav in tudi na mednarodni ravni v veliki večini igrajo na naravni travi. Mladi nogometaši se učijo na drugačen način ustavljati žogo, ta se odbija drugače pa tudi, kot pojasnjuje Matjaž Jaklič, vodja tehničnega sektorja na NZS, »dinamika igre na umetni travi je povsem drugačna kot na naravni, žoga potuje pod drugačnim kotom, manj je igre igralec na igralca, manj je drsečih startov, manj kontakta v igri...«. Strokovnjaki so si edini, da so zato slovenski reprezentanti v mlajših selekcijah v podrejenem položaju, ko se pomerijo z vrstniki na mednarodnem prizorišču. »To je bilo vidno na evropskem prvenstvu do 17 let, ki ga je leta 2012 gostila Slovenija,« je opozoril Zahović. Takrat je bilo očitno, da slovenski nogometaši naravne površine, na kateri so igrali tekme, niso vajeni, temu primerni so bili tudi rezultati, čeravno za to ni treba kriviti le trave, ki je le eden od elementov uspeha oziroma razvoja.

Slabo vzdrževanje

»Cilj nogometne zveze ni bil, da bi igrišča z naravno travo nadomeščala igrišča z umetno,« je pojasnil generalni sekretar NZS Aleš Zavrl. To je prvi problem, ki kaže na to, da so klubi tehnološko izboljšavo uporabljali na napačen način. Drugi je povezan z vzdrževanjem. »Znano je, kako se pri nas vedemo do družbene lastnine. Igrišča z umetno travo so v enem letu tako zdelana, da so podobna betonu, saj jih nihče ne vzdržuje,« je pojasnil Zahović. Da je večina igrišč z umetno travo slabo vzdrževana, se strinja tudi Zavrl. Umetne trave ni treba zalivati, valjati, gnojiti... Kar pa ne pomeni, da je sploh ni treba vzdrževati, to je treba početi le na drugačen način, česar pa se očitno marsikje niso zavedali. K temu je treba dodati še razvojno stopnjo umetne trave. Začelo se je s prvo generacijo, danes nogometaši po svetu igrajo že na četrti in peti generaciji, ki sta precej izboljšani verziji svojih predhodnic. V Sloveniji imamo le peščico tovrstnih površin najvišje kakovosti, takšno imajo v Domžalah in na Kodeljevem v Ljubljani.

S tem pa seznam težav še ni izčrpan. Nogometaši se pritožujejo nad tem, da telo bolj trpi na umetni travi. Več raziskav je potrdilo, da je nevarnost za poškodbe na umetnih travah prve in druge generacije res večja kot na naravni travi. Bolj so mnenja deljena, ko gre za umetno travo tretje, četrte in pete generacije. Doktor medicinskih znanosti Vincent Gouttebarge je v članku zapisal, da je stopnja poškodb na umetni travi tretje in četrte generacije primerljiva z naravno travo. Izjema so poškodbe gležnjev, ki naj bi bile na umetni travi tretje in četrte generacije pogostejše. Da vadba na umetni travi ni priljubljena med nogometaši, so pokazale ankete nogometnih sindikatov v Nemčiji, Sloveniji in na Norveškem. Med 50 in 80 odstotki anketiranih nogometašev je prepričanih, da je tveganje poškodb na umetni travi višje kot na naravni, podoben odstotek nogometašev meni, da je kakovost igre na umetni travi nižja.

Od umetne k naravni travi

Težave, ki jih je poleg pozitivnih učinkov s seboj prineslo treniranje na travi iz umetne mase, je stroka zaznala, prav tako krovna slovenska nogometna organizacija. Zato so pripravljene usmeritve, ki bodo klube spodbujale, naj nogometaši v mlajših selekcijah (v prvi in drugi ligi v članski kategoriji tekem na umetni travi ni dovoljeno igrati, v tretji ta možnost obstaja) čim več tekem odigrajo na naravni travi. »Če igrajo le na umetni travi, ni dobro. Najboljša je kombinacija obojega. Smernice bodo šle proti večjemu številu tekem na naravni travi. Klube pripravljamo na to in se strinjajo,« je pojasnil Jaklič. Pripravljajo način stimulacije, ki bi klube spodbudila k večji uporabi igrišč z naravno travo. V marsikaterem okolju so sami spoznali, da je to najbolje. V Mariboru, na primer, se trudijo, da bi mlajše selekcije čim manj tekem odigrale na umetni travi. Zato kadeti in mladinci igrajo na igrišču Železničarja, v Rogozi pa gradijo podoben namakalni sistem, kot ga imajo v Ljudskem vrtu. Njihov cilj je, da kadeti in mladinci na umetni travi sploh ne bi več igrali. To bi se lahko zgodilo že v prihodnji sezoni.