Peter, čestitke za sanjski konec tedna. Ste že dojeli, da ste postavili nov mejnik v karieri?

Ne. Za menoj sta super dneva, zlasti nedelja. V soboto je bilo precej težje. Nizko zaletišče je še zmanjšalo manevrski prostor za napake in traparije. Potrebna je bila maksimalna zbranost. Malo vzgonskega vetra ali celo piš v hrbet so bile razmere, ki so mi pisane na kožo. Zahtevne razmere sem dobro obrnil sebi v prid. Statistika je meni v prid, a je treba ostati na realnih tleh in se osredotočiti na prihodnost.

O čem ste razmišljali med igranjem Zdravljice vam v čast?

O Zdravljici. To je himna, v kateri je treba uživati v lepih trenutkih. Kulm je postal skakalnica, ki mi je zelo prirasla k srcu.

V nedeljo ste že s poletom 209,5 metra, ki je bil sploh najdaljši v treh dneh na Kulmu, nakazali, da bo to vaš dan.

Poskusni polet je razkril bistvo skokov, da skačemo daleč. Užival sem, ker je pihal vzgornik. Ni me bilo strah, da bi me neslo predaleč, saj sem se odločil za varen pristanek. Ta polet mi je dvignil samozavest. Skušal sem zadržati dobre občutke do konca tekme in to mi je zelo dobro uspelo.

V poskusnem poletu ste preizkusili nekatere novosti.

Analiza sobotnega nastopa je pokazala, da imam rezerve. S celotnim telesom sem preveč padel na smuči, zato sem skušal v nedeljo še bolj odločno zarezati v prazno in še več tvegati in biti pogumnejši.

Tako kot v soboto, ko ste bili drugi po prvi seriji za zaostankom dveh desetink točke za Kasaijem, ste bili tudi včeraj drugi, a je bil zaostanek za vodilnim Ammannom velikih 8,9 točke.

Izide sem pogledal predvsem zato, da vidim, za kom bom skočil. Z zaostankom se nisem obremenjeval, ker so v skokih mogoči veliki preobrati. Na srečo se je izšlo v naš prid z mojim dobrim nastopom in malo slabšim Ammanna.

Kako dolgo se je vleklo čakanje po skoku Ammanna, da je računalnik izračunal seštevek točk in uvrstitev na prvo mesto?

Minuta čakanja je bila kratka, ker sem se moral po poletu urediti: zamenjati očala, sneti čelado, odvezati čevlje in zapeti smuči. Moral sem celo hiteti. Medtem so ostali fantje vse preračunali, in še preden se je izid pokazal na zaslonu, smo vedeli, da je zmaga moja.

Slovenska tradicija je, da soborci zmagovalca na ramenih odnesejo v areno.

To je zelo lepa gesta, ki kaže na moštveni duh. Tudi preostali reprezentanti niso daleč od vrha, zlasti Tepeš. Šest Slovencev je tukaj osvojilo točke in pokazalo najmanj en dober skok. Ni bojazni za naprej.

Kasai, Schlierenzauer in vi ste bili na Kulmu razred zase. Menjali ste le stopničke na odru za zmagovalce.

Ko je Kasai v nedeljo v finalu napadel in poletel do 201 metra, nam je dal misliti še trem, ki smo bili na vrhu. A obenem sem ob takšni daljavi vedel, da je mogoče leteti daleč, zato sem moral biti pogumen in tudi tvegal.

Vaš pogled na neuničljivega Japonca Noriakija Kasaija.

Dvajset let več izkušenj ima od mene. Skrivnost je očitno v tem, da se v glavi počuti še vedno mladega. Prepustil sem mu del Kulma, jaz pa bom drugje lahko pobral tisto, kar si želim, saj so v igri še velike stvari.

Na Kulmu ste pobrali vse: zmago, mali globus za polete, najdaljši polet letošnje prireditve.

Odlično. Ko smo prišli na Kulm, o tem sploh nisem razmišljal, še manj pa pričakoval. Zdaj, ko imam tri lovorike, grem z dvignjeno glavo domov.

Zdaj ne bo več zbadanj, da ste večno drugi in še edini izmed velike četverice v slovenski ekipi brez zmage.

Že pred prvo tekmo sezone v Klingenthalu sem napovedal, da želim utišati trenerja Janusa. Končno mi je uspelo. Človek nikoli ni zadovoljen, vedno hoče več. Ne vem, zakaj smo tako požrešni. Mirno grem na naslednje tekme na Poljskem in Japonskem z željo, da zadržim visoko raven forme.

Ali se vam je s prvo zmago v karieri odvalil kamen od srca?

Po pravici povedano, me prva zmaga ni nažirala in kratila spanca. Dobro se zavedam, da ob pravem času vse sede na mesto. Bil sem potrpežljiv in takšen bom moral biti tudi v prihodnosti.

V svetovnem pokalu ste v skupnem seštevku napredovali na peto mesto in za vodilnim Stochom zaostajate le še 120 točk.

Kopirajte tisto, kar sem vam povedal po sobotni tekmi, ko sem bil sedmi. Trdno sem prepričan, da je treba biti osredotočen le na skoke in ostati na realnih tleh. Le ob takšnem pristopu bom ponavljal dobre predstave. Bolj ko se obremenjuješ s številkami, hitreje izgubiš občutke in pravo miselnost v glavi. Osredotočil se bom nase in na svoje nastope, izide pa bodo izračunale za to pristojne službe.

Ali morda kdaj pomislite, da je dobra forma prišla prehitro, saj je do Sočija še skoraj mesec dni?

Nisem zunanji opazovalec, da bi lahko videl, kaj je vrhunec forme. Vedno sem zagovornik teorije, da so možne izboljšave v vseh segmentih skokov. Dogodek sezone se bliža hitro, treba je ostati miren in iti iz tekme v tekmo, da glava ne uide iz prave poti.

Se počutite že zdaj tako močnega, kot ste se lani na svetovnem prvenstvu v Predazzu, kjer ste osvojili dve kolajni?

Da. Počutje na psihičnem in fizičnem področju je enako, predvsem pa vem, kaj moram narediti. To šteje.