»Neuspeh je neločljivi sopotnik dela,« je v intervjuju za Dnevnik pretekli teden dejal Andrej Mertelj, direktor podjetja Datalab, ki je kot mlad podjetnik bankrotiral, a ob podpori prijateljev in partnerjev, ki so mu zaupali, nadaljeval podjetniško pot. Kako spremeniti strah in padce v poslovne zaveznike, bodo med drugim govorili ta torek in sredo na dnevih vodenja in podjetništva (Leadership & Entrepreneurship Days), ki jih organizira CEED Slovenija.

Da je neuspeh del poslovanja, pritrjuje tudi Mihael Blažič, direktor družinskega podjetja Blažič, robni trakovi, gazele osrednje Slovenije 2009. »Nekoč mi je nekdo v tolažbo dejal, da pri svojem delu upravljam s tveganji. Napake, napačne odločitve in padci so del poslovnega življenja. Tudi mojega. Kako se postaviš na noge, pa je odvisno od tega, kako velika ali draga je napaka in kakšen si kot posameznik.« Blažič ima za seboj dve izkušnji, zaradi katerih podjetje po njegovih besedah še vedno čuti posledice, čuti pa jih tudi sam. »Zaradi napačnih odločitev sem bil prisiljen v spremembo pristopa, v spremembo načina postopanja in odločanja. So pa seveda takšne slabe in napačne odločitve pripomogle h kakšni neprespani noči. Bistvo pa je, da nisem obupal, ampak se borim naprej. Zelo pomembno je, da nisem sam, saj imam ob sebi odlično ekipo sodelavcev, ki mi stojijo ob strani tudi v takšnih situacijah.«

Je pa zaradi svojih napak pri odločanju postal bolj previden. »Danes se povsem drugače odločam. Pri odločitvah sem bolj previden in poiščem mnenje svojih najožjih sodelavcev, šele potem sprejmem odločitev. Seveda še vedno upravljam s tveganji, še vedno sem večkrat postavljen pred dejstvo. Vse bolj se zavedam, da pri posameznih odločitvah ni zagotovila za uspeh, vendar sem kljub temu pripravljen tvegati.«

Sam sicer zaradi neuspeha še ni bil v takem krču, da bi se bal odločno zagrabiti nove poslovne priložnosti. »Na srečo take izkušnje nimam, je pa seveda tudi to mogoče. V takem primeru je pomembno dvoje: imeti ob sebi prave ljudi in najti način, kako nadaljevati in ne obupati.«

Da je vsak neuspeh dobra šola in da dobiš dodatno znanje ter izkušnje, da lahko prej prepoznaš pasti odločitev, ki gredo v napačno smer, meni tudi Matej Kurent, direktor Calypso Crystal. »Če bi rekel, da se nisem opekel, bi zagotovo lagal. Je pa vprašanje, ali sem se opekel zaradi slabe odločitve, malce zavajajoče, saj so vse odločitve, ki jih sprejemaš, v tistem trenutku glede na trenutno znanje in nabor informacij, ki jih imaš, najboljše. In take so tudi opcije, ki jih vidiš. Tako je v podjetništvu: pogled skozi vzvratno ogledalo je vedno čist, vetrobransko steklo pa je vedno hudo zamazano. Moraš pa imeti sposobnost, da hitro ugotoviš, da sprejeta odločitev ni bila prava in da na podlagi novih obogatenih informacij spremeniš smer. Ni problem, da sprejemaš odločitve, ki se izkažejo za neuspešne. Izziv je pravočasno spoznati, da sprejeta odločitev vodi v slepo ulico, in imeti to moč, v veliki večini primerov, da prepričaš tudi samega sebe, da spremeniš smer.«

Kurent pravi tako kot Blažič, da je posel upravljanje s tveganji in da pri drugačnem ravnanju po neuspehih ne gre za previdnost. »Sploh ne gre za previdnost. To je tako, kot bi kdo rekel, da te je strah tveganja. Pri našem poslu gre za pričakovano tveganje. Tako kot base-jumperji, ki imajo tudi kalkuliran riziko in jih verjetno ni kaj dosti strah pred posameznim skokom. Gre za to, da te ne sme biti strah neuspeha, da skrbno premisliš svojo odločitev, da si pozoren na rezultate in da hitro ukrepaš.«

In pri lastnem razvoju in trajnostnem razvoju podjetja podjetnik nujno potrebuje mentorja. »Ne samo mlad tudi star podjetnik potrebuje mentorja, sogovornika, sparing partnerja. Pravzaprav ga potrebuje vsakdo. Ne moreš in ne smeš biti sam kralj v svoji glavi. Moraš sprejemati tudi druge poglede, četudi te ti pogledi spravljajo v slabo voljo.«