Kot je prepričan politik, ekonomist in pisatelj Viktor Žakelj, ki je podrobno opisal dogajanje na Jelovici v začetku januarja 1942, sta bila poljanska vstaja in dražgoška bitka nujni v boju proti nacizmu. »Slovenci smo pokazali, da prevzemamo svoj del odgovornosti za zmago na tem zlom 20. stoletja,« je izpostavil.

Slovenci za pesimizem in hlapčevstvo nimamo razloga

Zaradi narodnoosvobodilnega boja Nemci Gorenjske niso priključili nemškemu rajhu, je opozoril in dodal, da če ne bi bilo partizanskega boja, njegova generacija ne bi imela leta 1990 česa osamosvajati.

»Danes so mnogi črnogledi, širijo pesimizem, terjajo hlapčevstvo. Toda Slovenci za kaj takega nimamo razloga. Dejstva govorijo, da smo potomci najbojevitejšega plemena slovanskega, ki se je najgloblje zarezal med Romane in Germane, ki so nas skozi stoletja zajedali,« je dejal Žakelj.

Ujetniki liberalizma

Kot je poudaril, smo danes ujetniki neoliberalizma, bankirji in tako imenovane trojke zasužnjujejo narode. Po Žakljevih besedah je slovenska premierka prepričala neoliberalno Evropo, da smo vendarle obstali na svojem.

Po njegovem prepričanju pa bo treba zahtevati, da slovenska in evropska domovina stopita na pot drugačne družbeno-ekonomske paradigme, ki bo temeljila na socialni pravičnosti in kjer temeljna vrednota ne bosta pohlep in pogoltnost, temveč skromnost.

(Foto: Jaka Gasar)

»Za domovino s pametjo naprej!«

»Graditi bo treba na dejstvu, da je Zemlja končna količina, da je njena samoreproduktivna sposobnost omejena. Družba, ki tega ne bo upoštevala, bo povzročila, da naši otroci in vnuki ne bodo imeli kje in od česa živeti,« je opozoril Žakelj, zagovornik ekosocializma.

Od zbranih, med katerimi so bili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, ministra za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter za zunanje zadeve Karl Erjavec ter številni župani, se je Žakelj poslovil s prirejenim partizanskim pozdravom: »Za domovino s pametjo naprej!«

Prišlo 10.000 obiskovalcev

Letošnja prireditev, ki jo je spremljalo lepo sončno vreme, je v Dražgoše privabila okrog 10.000 obiskovalcev, kar je več kot prejšnja leta. Udeležencev je bilo precej več od prvotnih napovedi organizatorjev, ki so pričakovali do 6000 ljudi.

Rekordna je bila že letošnja udeležba na enajstih organiziranih pohodih v Dražgoše, ki se jih je udeležilo okrog 1500 ljudi. V Dražgoše je prispelo tudi prek 60 avtobusov, mnogi posamezniki pa so se na pot podali na lastno pest. Številni so tako današnjo zgodovinsko in kulturno prireditev izkoristili tudi za rekreacijo.

(Foto: Jaka Gasar)

Na nočnem pohodu 640 pohodnikov

Zahtevnega nočnega pohoda z najdaljšo tradicijo, 35. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, se je udeležilo 640 pohodnikov, od tega kar polovica prvič. Med njimi je bil tudi predsednik republike Pahor, ki je kasneje položil tudi venec pred spomenik padlim v dražgoški bitki.

Današnja slovesnost je bila vrhunec letošnjega, že 57. sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Kot je povedal predsednik organizacijskega komiteja Drago Štefe, s tem obujajo spomine na dražgoško bitko, ki je po eni strani simbol domoljubja, po drugi strani pa tudi simbol velikega trpljenja.

»S terorjem so nas ustrahovali. Boja za svobodo niso zatrli.«

Dražgoška bitka je v visokem snegu in pri minus 30 stopinjah Celzija januarja 1942 terjala življenja 41 Dražgošanov in devetih partizanov. Nemci so Dražgoše porušili do tal.

»S terorjem so nas ustrahovali. Boja za svobodo niso zatrli,« je izpostavil novi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek in dodal, da si narod, ki se ni pripravljen boriti in umirati za svojo svobodo, ne zasluži, da bi kot narod obstajal. Ob tem je odgovoril na že mnogokrat zastavljeno vprašanje, ali ni morebiti bila cena za svobodo previsoka.

Dražgoše so simbol vrednot - svobode, suverenosti, solidarnosti, tovarištva, pripravljenosti na žrtve. Vsem padlim borcem, talcem, taboriščnikom in izseljencem smo dolžni te vrednote prenašati na mlajše generacije, je še izpostavil Turnšek.