Za Olimpijo je bila selitev v Sarajevo, kjer bo jutri sklenila redni del EBEL, zadetek v polno. Bosanske ljubitelje športa so premamili številni veleplakati ob cestah, precej zaslug za promocijo pa imajo tukajšnji mediji z največjim dosegom. Nekateri so šli v napovedih resda močno predaleč, ko so vabili na »velespektakel moštev iz najboljše lige v Evropi«, kar je seveda daleč od resnice. Za bosanski nacionalni radio je dal intervju tudi direktor Matjaž Sekelj, ki je pred tridesetimi leti okusil slast olimpijskih iger, tokrat pa je bil z nekdanjim reprezentančnim soigralcem Andrejem Vidmarjem eden najzaslužnejših, da se organizacija dogodka ni izjalovila. Vidmar, ki letos pri Olimpiji brusi drsalke, je bil v prejšnjih dneh ideolog pri pravilnem postavljanju ledene ploskve, Sekelj pa je tako kot na lanski zimski klasiki za Bežigradom bdel nad celotnim projektom.

V mesto, ki so ga v začetku devetdesetih kar tri leta oblegale srbske agresorske sile, so v teh dneh prispeli praktično vsi, ki nekaj pomenijo v slovenskem hokeju. Poleg popolne klubske zasedbe Olimpije je v IceFest močneje vpleten tudi Ernest Aljančič, nekdanji prvi mož hokejske zveze, danes pa v mednarodni organizaciji zadolžen za razvoj hokeja na Balkanu. Prišel je tudi njegov naslednik Matjaž Rakovec skupaj z desno roko Dejanom Kontrecem, kajpak pa niso manjkali niti predstavniki iz Avstrije. Jutri v Sarajevu pričakujejo še več visokih gostov, že danes pa člane jugoslovanske olimpijske zasedbe iz leta 1984. Predsednik bosanske hokejske zveze Senad Zaimović je prav ganjeno povedal, kako vesel je, da spomin na olimpijske igre še živi. »IceFest je za nas izjemnega pomena. Sarajevu resda manjka veliko, a zdaj upamo, da bo ravno ta dogodek prinesel renesanso olimpijskega duha,« je rekel Zaimović, ki je navdušil pred tekmo, ko je obiskovalce pozdravil v maternem, slovenskem in nemškem jeziku. Župan Ivo Komšić je hudomušno dodal, da naj gledalci ne navijajo preveč, da se ne bi stopil led.

No, občinstvo je prav gotovo uživalo v živahnem hokeju z veliko goli, kakor ob spremljevalnem programu, ko so pred dvorano pekli čevapčiče, da se je gost dim vil daleč naokoli, med odmori so predvajali odmevne jugoslovanske hite, na do vrha polnih tribunah se je tako kot v starih časih lahko kadilo cigarete in pilo pivo, doživeli smo tudi mehiški val. Domači navijači so skupaj s kakšnimi petsto gosti iz Slovenije družno skandirali ime Olimpija, ki pa jim proti Beljaku ni uspela še bolj polepšati večera z zmago. Korošci so bili boljši s 6:5, člani avstrijske vrste pa so ob koncu zaploskali organizaciji tekme v Beljaku. Sarajevo je bilo še posebno zabavno za nekdanjega ljubljenca Tivolija in prvega zvezdnika obračuna Johna Hughesa, ki ga je dan prej zanimalo, kakšno je nočno življenje v mestu. Finec Hannu Järvenpää, danes trener Beljaka, pred dvema letoma pa z Olimpijo tretji v EBEL, je rekel, da ga je močno pretreslo, ko je na poti z avtobusom videl vso revščino, ki vlada v tem delu Balkana. »Tokrat je z menoj tudi moja hčerka. Oba sva bila osupla in pretresena, ko sva spoznala, kako hudo se je tem ljudem godilo med vojno. Izvedela sva marsikaj o Srebrenici. Verjetno bom še obiskal Sarajevo, saj rad raziskujem druge dežele in kulture.«

EBEL, sinoči: Telemach Olimpija – Beljak 4:6 (1:2, 2:3, 2:1, gledalcev 7000; 0:1 Jarrett 2, 0:2 Jarrett 4, 1:2 Ograjenšek 17/PP1, 1:3 Pewal 27/PP1, 1:4 Fraser 32, 2:4 Ograjenšek 34, 2:5 Forney 35, 3:5 Pešut 36, 4:5 Mušič 49/PP1, 4:6 Bacher 50, 5:6 MaCaulay 59) Salzburg – Alba 2:1, KAC – Innsbruck 4:1, Linz – Bolzano 4:1, Znojmo – Dunaj 0:3, Gradec – Dornbirn 3:4.