Sodoben način življenja, nenehno hitenje, delovni čas »od osmih pa dokler ni narejeno«, prinašanje dela in težav domov, tudi tako, da se določenih težav mnogi ne znebiti niti v glavi, čeprav niso v službi, slab spanec, takšne in drugačne motnje – vse to vpliva na utrujenost in posledično zbranost voznika v prometu. Če dodamo še nekajurno sedenje za volanom in stres na vsakem koraku, so vrata do zahrbtnega sekundnega spanca ali vsaj pomanjkanja koncentracije na stežaj odprta. A tudi tukaj je kar nekaj trikov, kako prepoznati nevarno utrujenost, kako se je lotiti, predvsem pa, kako jo preprečiti, tako da do nje sploh ne pride.

Biološke ure ni mogoče preslepiti

Jasno je, da je spanec nujen za normalno delovanje vsakega posameznika. Človeška biološka ura je nastavljena tako, da naj bi bila zaspanost največja med drugo in tretjo uro ponoči, med šesto in sedmo uro zjutraj ter med 16. in 17. uro. To pride do izraza toliko bolj pri voznikih s poklicem, ki je povezan z zmanjšano količino spanca ali izmenskim delom, saj so najbolj občutljivi v času, ko po navadi spijo. »Vozniki se vse premalo zavedajo nevarnosti, kot so hipnoza avtoceste, vožnja brez pozornosti, upiranje prenehanju vožnje kljub utrujenosti in zaspanosti,« pravi specialist medicine dela Marjan Bilban in dodaja, da so med najbolj ranljivimi na tem področju mladi moški pri vožnji na ravnih in širokih cestah, kjer je vožnja monotona. Poleg tega se prometne nesreče zaradi utrujenosti večkrat končajo s smrtnim izidom ali hudo poškodbo kot v preostalih primerih, zato je tudi raziskovanje vzroka nesreče toliko težje.

A statistika je pri tem vseeno neusmiljena. Čeprav podatki kažejo, da se je prometna varnost v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko izboljšala, naše ceste še vedno vsako leto vzamejo veliko preveč življenj ali so krive za več hudih telesnih poškodb. Kot menijo na policiji, bi marsikatero od prometnih nesreč lahko preprečili že s kritično presojo o tem, ali je naše psihofizično stanje primerno za vožnjo ali ne. »Nekatere evropske raziskave ugotavljajo, da je dejavnik utrujenosti kriv za okoli 20 odstotkov prometnih nesreč in je najpogostejši dejavnik nesreč pri poklicnih voznikih tovornih vozil. Zato zakonodaja zanje postavlja posebne pogoje in določa, koliko časa lahko vozijo in kdaj si morajo vzeti čas za počitek. Čeprav tovrstne omejitve za preostale voznike ne veljajo, bi morali prav vsi, ki sedejo za volan, upoštevati svoje počutje in ne bi smeli zanemariti pomena počitka,« je povedal Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.

Utrujenost je težko dokazati

Sicer »utrujenosti« kot vzroka prometnih nesreč slovenska zakonodaja ne pozna, tako da tudi policija nima natančnih statističnih podatkov o takšnem vzroku prometnih nesreč, pa čeprav pri vsaki nesreči preučijo tudi vzrok za njen nastanek. »Večkrat obstajajo indici, da je bil voznik motornega vozila utrujen, vendar je to skoraj nemogoče dokazati. Največkrat se sum pojavi pri poklicnih voznikih tovornih vozil, saj je s tahografa mogoče razbrati, da je voznik vozil dalj časa, kot mu dovoljujejo zakonski predpisi. O utrujenosti voznika je mogoče sumiti tudi pri prometnih nesrečah, pri katerih voznik nenadoma, brez vzroka in brez zaviranja zapelje levo na nasprotno stran vozišča ali desno z vozišča,« še pravi Menegalija.

Podobno meni tudi Andrej Justinek, področni podsekretar na agenciji za varnost prometa, saj so prometne nesreče, povzročene zaradi pretirane utrujenosti med vožnjo, bolj pogoste, kot se zdi na prvi pogled. »Vzrokov za pretirano utrujenost je veliko, prometna nesreča pa nastane največkrat zaradi zaspanosti oziroma padca v spanec kot neposredne posledice utrujenosti. Po strokovnih ocenah med vožnjo kdaj pa kdaj zapade v spanec od 10 do 20 odstotkov voznikov, ni pa nujno, da vedno pride do nesreče. Morda se pravočasno zbudimo. A že samo dejstvo, da smo pokonci več kot 24 ur, povzroči napake pri vožnji, ki so podobne vožnji pod vplivom alkohola pri vsebnosti več kot enega grama na kilogram krvi,« pravi Justinek in dodaja, da nevarnost utrujenosti še dodatno povečuje vožnja ponoči, ki je zelo pogosta pri profesionalnih voznikih, saj se takrat tveganje za nesrečo poveča celo za pet- do šestkrat, nesreče pa so pogostejše med drugo in šesto uro zjutraj ter med drugo in četrto popoldne. »Zato lahko le svetujemo, da se izogibajmo vožnje ponoči in ob jutranjem svitu, a če se temu ne moremo izogniti, bi morali biti še bolj pozorni na znake zaspanosti.«

Na znake utrujenosti je treba biti pozoren

Ne glede na to, kako se želimo upirati utrujenosti, nas bo ta na koncu premagala. Ali kot je v zloženki o utrujenosti za volanom napisala Majda Zorec Karlovšek s katedre za sodno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, znakov je kar nekaj, seveda pa se razlikujejo od voznika do voznika. Tako med najbolj značilne znake lahko štejemo vse bolj togo usmerjen pogled izključno na vozišče, voznik se ne spomni poti in okolice za nekaj zadnjih prevoženih kilometrov, pogosto prezre napise ali prometne znake ob cesti, naenkrat vozi prepočasi ali prehitro, ne da bi sam to hotel, težko vzdržuje smer vožnje, pogosto vijuga ali prevozi mejno črto. Pri samih znakih pri vozniku pa smo lahko pozorni na nenehno zapiranje oči, kimanje glave, v očeh se pojavi pekoč občutek, vid postaja zamegljen, pojavi se občutek, da je cesta vedno ožja, predmeti na njej pa postajajo vedno manjši. Nadalje postaja zehanje vedno pogostejše, pojavijo se bolečine v mišicah, voznik se začne presedati in pretegovati, je vedno slabše volje, razdražen, agresiven, misli pa mu lahko kar odtavajo v neki drug svet.

In kaj storiti, ko zaznate te simptome? Andrej Justinek priporoča, da se ustavimo na varnem mestu in kratko zadremamo za 15 do 20 minut, morebiti spijemo kavo ali kakšno drugo tekočino. »Vožnja pod vplivom utrujenosti je neodgovorna do sebe in drugih, ker takrat dejansko izpostavljamo življenje drugih in tudi svoje nepotrebnemu tveganju.« Seveda bo svoje v boju z utrujenostjo za volanom naredila tudi tehnologija. Avtomobilske tovarne, na primer Mercedes ali Volvo, pospešeno razvijajo elektronske sisteme, ki »berejo« voznikov obraz in oči, zaznavajo njegovo vožnjo in še kaj ter temu primerno razumejo, da za volanom sedi preveč utrujen voznik, na kar ga skušajo opozoriti na različne sisteme, hkrati pa vklapljajo dodatne elektronske varnostne sisteme v vozilu. A do takrat, ko bo vse lahko prevzela tehnika, je še kar nekaj časa in vozniki bodo morali sami skrbeti za svojo varnost ter varnost drugih.

Pomaga pa še nekaj – sopotnik. Če je le mogoče, se na pot, ki jo morate opraviti na vsak način in čim hitreje, odpravite s sopotnikom. Z njim se lahko pogovarjate, načrtujete pot, postanke... In ne nazadnje, kar je najbolj pomembno: vozilo lahko v svoje roke prevzame tisti, ki je bolj spočit. Sopotnik med daljšo vožnjo namreč lahko malce zadrema.