Rast indeksov na razvitih trgih je sicer prehitevala rast dobičkov, indeksi so zrasli močneje, kot so v povprečju dobički teh podjetij. Tako lahko le okoli 50 odstotkov rasti indeksov pripišemo tudi rastem dobičkov, drugo polovico pa gre pripisati zmanjšanju premije za (delniško) tveganje. Z vidika vrednotenj so ameriške delnice vrednotene trenutno na razmerju P/E (cena delnice v primerjavi z dobičkom) okoli 17 in so z zgodovinske perspektive že na zgornjih nivojih. Cenejše so delnice v Evropi, kjer je dinamika rasti boljša, saj naj bi evropska gospodarska rast šele v letošnjem letu prešla v pozitivno območje. S tem je dinamika rasti dobičkov pri evropskih podjetjih večja. Evropske delnice so za okoli 30 odstotkov cenejše (glede na ameriške) tudi glede kazalnika P/B (cena delnice v primerjavi z njeno knjigovodsko vrednostjo). Ta podcenjenost je v preteklosti že odsevala v višji rasti. Za nadaljnjo rast delnic bo pomembno predvsem stabilno okolje s pozitivno gospodarsko rastjo in nizko inflacijo, ki bo ohranjala spodbudno monetarno politiko največjih centralnih bank. Vlagatelji pa bodo dodatne potrditve iskali že prihodnji teden, ko se začne sezona objav rezultatov poslovanja v zadnjem lanskem četrtletju.
Rast indeksov prehitela rast dobičkov
Globalna gospodarska rast in proizvodnja sta se s koncem lanskega leta še okrepili. Odločilno vlogo je pri tem prispevala ekonomija v ZDA, kjer se je rast proti koncu leta okrepila. Vendar so bile v celotnem preteklem letu makroekonomske razmere še vedno krhke, saj je bila recimo gospodarska rast v Evropi v preteklem letu še vedno negativna. Prav zaradi relativno trhlih gospodarstev so gospodarsko aktivnost v lanskem letu dodatno spodbujale centralne banke, in sicer tako Ameriška centralna banka (FED) kakor tudi Evropska centralna banka (ECB). Ti sta z ekspanzivnim delovanjem ter nizkimi obrestnimi merami v dobri meri podpirali gospodarstva. S tem sta podpirali tudi rast na razvitih borzah, ki so tako v preteklem letu povečini dosegle dvoštevilčne rasti.
